MAŠNI NAMENI OD 1.7.2021 DO 31.7.2021

Razpored mašnih namenov je samov tiskani verziji, ki jo lahko dobite v župnijski cerkvi oz. oglasni deski.

MAŠNI NAMENI ZA MESEC AVGUST

Mašni nameni za mesec avgust, se bodo zbirali od 27.6. do 4.7., oddate jih tako, da v zaprto kuverto v kateri je mašni namen in dar oddate v župnijski nabiralnik.

KRIŠTOFOVA NEDELJA

Krištofovo nedeljo bomo obhajali 25.7.2021. Po obeh svetih mašah bo blagoslov avtomobilov.

OSTANITE V MENI

Češki teolog in filozof Tomaš Halik, v svojih delih opisuje, razlaga težave, dileme in probleme sodobnega kristjana. Velikokrat so dotika boleče teme oddaljevanja večine vernikov, a obenem tudi razveseljivega fenomena spreobrnjenih kristjanov, ki v Jezusu znova najdejo rešilno bilko in se vračajo v naše skupnosti prenovljeni, poglobljeni.

Kot največjo težavo sodobnega krščanstva, zaradi katerega se oddaljuje večina kristjanov, vidi v preprosto površnem dojemanju vere. Kot toliko drugih stvari v našem življenju, nas krščanstvo samo oplazi. Sodobni kristjan se mora prav gotovo precej bolj potruditi, kakor njegovi starši ali stari starši. Ponudbe je na »duhovnem trgu« ogromno. Skorajda ne najdemo knjige ali revije, članka na FB, ki svoje vsebine ne bi zavile v tančico duhovnosti. Tako na materialnem fizičnem, kakor na osebnem področju: večinoma pa se samo plazimo in dotikamo. Od vsega dotikanja je naša zunanjost postala trda in neobčutljiva. Skozi takšno 'trdo kožo' bo tudi vera težko prodrla. Svojo duhovno podhranjenost skušamo blažiti s tradicionalnimi mažami, ki pa so velikokrat vraževerne. Pri zgolj površnem tradicionalnem dojemanju vere, se le ta hitro sprevrže v vraževerje, v blebetanje o katerem nas Jezus posebej opozarja (prim.: Mt 6,7) Vera nas mora osvobajati spon tega sveta, nam mora omogočati svobodno, prosto dihanje. Takšna vera pa prihaja zgolj iz poglobljenega, osebnega odnosa.

S samo zunanjim Bogom tradicije, »Kristusom po telesu« ne bomo nikoli bili dosegli svobode in radosti plešočih Božjih sinov in hčera. Ostali bomo karikatura tistega »duha otroštva«, ostali bomo infantilni, nezreli, okorni, nezmožni odgovornosti.

V Kristusu, ki skozi križ prehaja k Očetu, nas Bog zapušča, da bi nam ponudil prostor svobode in odgovornosti –prostor Duha, v katerem lahko Kristusa znova odkrivamo; nikakor ne več na površini ampak v globini. Ne v zasebni izbici vase zaprte in okoli same sebe krožeče pobožnosti, ampak v globini dejanskosti, v katero smo postavljen in katere del smo (Halik T., Dotakniti se ran, KUD Apokalipsa, Ljubljana 2010)

Skozi fizični prostor sakralne stavbe vstopamo v metafizično prostor Jezusa Kristusa. Preko zakramentov, ki se hranijo in delijo znotraj sakralnega prostora vstopamo v Boga in Bog v nas. Ko v nedeljo vstopamo v cerkev, in ko pri nedeljski sveti maši prejmemo sveto evharistijo, vstopamo v Jezusa Kristusa, vstopamo v občestvo Svete Trojice in tako se uresničuje Jezusova preroška beseda: »Ostanite v meniin jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete vmeni«. (Jn 15,4)

Kdor si upa vstopiti v Kristusovo resničnost, bo doživel korenito spreobrnjenje. Število takih spreobrnjencev se počasi, a vztrajno veča. Zamenjujejo prazne prostore naših cerkvah, iz katerih izginjajo tradicionalni verniki, ki jih od zunaj plazeča in dotikajoča duhovnost ne more zadovoljiti. Vsak je vabljen, da vstopi v Kristusa, toda vstopamo vedno skozi odprtino –vrata, peterih Kristusovih ran. da skozi križ, rane, vstopa v Jezusa Kristusa, ostaja v Jezusu in Jezus vstaja v njem.