MAŠNI NAMENI OD 1.9.2021 DO 30.9.2021

Svete maše so:
• ob 8-ih v torek, soboto, nedeljo
• ob 10-ih v nedeljo
• ob 18-ih v ponedeljek, sreda, četrtek, petek

Na dan 15. julija veljajo naslednja določila glede preprečevanja COVID-19:
• v cerkvi je potrebno držati ustrezno razdaljo
• v cerkvi je obvezna uporaba maske in razkužila,

Seznam mašnih namenov je na voljo v tiskani obliki oz. na oglasni deski pred župniščem!

VEROUK 2021 / 2022

Pogoj za vpis je k verouku, pogoj za prejem kakršnih koli zakramentov je obiskovanje svetih maš ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Ker tudi verouk čedalje bolj postaja zgolj neka verska storitev, se v šolskem letu uvajajo nazaj liturgični zvezki in zbiranje nalepk. Nalepke bodo na voljo samo za veroučence, torej ne za predšolske otroke. Te nalepke so namenjene zato, da lahko presojamo ali je nekdo nečesa vreden ali pač ne.

Zakaj milost predpostavlja naravo. In če naša narava v nedeljo ni pri maši, se Božja milost ne more razlivati. Veroučenec/ka, ki v času preverjanja liturgičnih zvezkov ne bo imel zadostno število nalepk bo od verouka odslovljen, med letom ali pa na koncu leta ne bo opravil razreda, tudi če vse zna. Če se liturgični zvezek »slučajno« izgubi, se to šteje kakor da veroučenec/ka ne obiskuje svetih maš.

Odsotnost od svetih maš je možna samo v primeru bolezni, smrti v družini, družinskih ali šolskih počitnic. Vemo, da obstaja strah pred okužbo COVID-19. Toda zanimivo je, da ta, strah kar zbledi pri pogrebu, krstu, birmi, prvem obhajilu, ali ko gre za prireditve in druge temu podobne dogodke.

Razumemo, da nekateri od staršev ne morejo ali ne zmorejo obiskovati svete maše od nedeljah in zapovedanih praznikih zaradi službenih in zdravstvenih razlogov. Spoštujemo odločitev tistih, ki iz različnih razlogov nočejo. Zato obstajajo botri, obstajajo stari starši, tete, strici, dobri sosedje, družinski prijatelji… ki otroka lahko pripeljejo k sveti maši.

Lepo je videti, ko stari starši ali botri pripeljejo otroka k sveti maši. Malce čudno pa je videti starše in stare starše pri maši brez otrok.

Če torej hočete, da bo vera otroku v kakršno koli korist, da bo preko vere srečen in ne nesrečen, da gre posledično k verouku in posledično prejme zakrament prvega obhajila in birme, potem si življenje organizirajte tako, da bo otrok prisoten pri nedeljski sveti maši. Z upoštevanjem vseh ukrepov za preprečevanje epidemije.

V primeru, da se bodo svete maše zopet opravljale brez navzočnosti ljudstva, spremljate in sodelujete pri sveti maši preko medijev, ter nato pridete v cerkev po sveto obhajilu, ter posledično po listek.

V primeru, da bo zaradi epidemije COVID-19 veroučenec/ka prevečkrat manjkal od svetih maš oz. verouka se lahko prejem prvega obhajila ali birme prestavi za eno leto.

Splošna veroučna pravila:

1. Obvezna je redna udeležba otrok pri svetih mašah ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Opravičljiva odsotnost je zgolj: v primeru bolezni, smrti v družini, družinskega dopusta. V ta namen se zbirajo listki za liturgični album.

2. V učilnici otroci ne uporabljajo raznih naprav (gsm, mp3, tabličnih računalnikov), razen z dovoljenjem kateheta

3. na verouk se prihaja točno in se ne zamuja. Če obstaja problem s prevozom, naj starši o tem pravočasno obvestijo kateheta.

4. Otroci s seboj nosijo učbenik, delovni zvezek, zvezek in pisalo. Če tega pri uri verouka nima, bo poslan domov.

5. V primeru hude ali nalezljive bolezni naj otrok ostane doma, v tem primeru je tudi opravičen od nedeljske svete maše

6. veroučenec je izključen iz veroučne šole, če izraža očitno nespoštovanje in sovraštvo do ostalih veroučencev, kateheta, Boga in Cerkve

7. če veroučenec/ka, ki kali mir in red v času verouka in se ne odziva na opozorila kateheta bo poslan domov. Če se to ponavlja je izključen.

8. Starši veroučencev se 3x do 4x na leto udeležijo »verouka za starše«.

9. Pri vpisu starši prispevajo simboličnih 15 € za stroške celoletnega verouka. Ta simbolični prispevek se ne vrača, v nobenem primeru.

10. Starši se s podpisom prijavnice na dan vpisa strinjajo s pogoji za vpis in s splošnimi veroučnimi pravili.

Vpis k verouku bo potekal:
v četrtek 16. septembra od 9-ih do 11-ih, ter od 18.30 do 20-ih v spodnjih prostorih župnišča.

Verouk bo leto potekal vsakih 14 dni po naslednjem urniku:

V ponedeljek

V soboto
za veroučence 9. razreda.

Kdaj točno se bo verouk začel, kako bo potekal, boste obveščeni naknadno preko nedeljskih oznanil.

Sem jaz varuh svojega brata (1 Mz 4,9)

Jezus nas uči, naj ne skrbimo (Lk 12,29). Saj so skrbi lahko škodljive in Jezus natančno razloži katere so te škodljive skrbi: »toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in poželenja po drugih stvareh se prikradejo vanje in jim zadušijo besedo, tako da postane nerodovitna« (Mt 14,19). Skrbi kaj bo, ko bo, in če sploh bo, so skrbi, ki so škodljive za našega duha in naše telo. Pod te skrbi spadajo tudi razna poželenja zaradi katerih počnemo dejanja, ki jih najbrž običajno ne bi storili, ter katere škodijo tako nam, kakor bližnjim (npr. prešuštovanje, laž, kraja itd.)

So pa skrbi, ki jih ima tudi Gospod Bog in te skrbi so dobre: »Kje je tvoj brat Abel?« (1 Mz 4,9). Saj se je ravno zaradi teh skrbi Jezus učlovečil, pretrpel smrt na križu in vstal od mrtvih: »Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja« (Mt 9,36).

Kako ločimo slabe od dobrih skrbi? Slabe skrbi v nas vzbujajo neodgovornost, sebičnost, neusmiljenost, antipatičnost, napuh, itd. Dobre skrbi pa vzbujajo odgovornost, sočutje, usmiljenje. V nas zbujajo željo po molitvi, darovanju, obdarovanju, ljubezni.

Odgovorni smo drug za drugega, kakor nas k temu spodbuja tudi prerok Ezekiel: »In če se pravični odvrne od svoje pravičnosti in ravna krivično, mu nastavim oviro, da se spotakne, in bo umrl. Če ga nisi posvaril, bo umrl zaradi svojega greha; pravična dela, ki jih je storil, ne bodo ostala v spominu. A njegovo kri bom terjal iz tvojih rok« (Ezk 3,20-21), kakor tudi Jezus sam: »Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Če te posluša, si pridobil svojega brata.«

Odgovorni smo torej drug za drugega in se samo za telesni, kulturni, gospodarski, ekološki blagor, temveč  predvsem za blagor duha in Duše. Naloga Cerkve izhaja iz skrbi Boga in to je vedno bila in vedno bo skrb za človekovo odrešenje, srečo in blagor. Če Cerkev kot skupnost ne strmi k tej skrbi je slaba skupnost, je kot stavba, ki ni sezidana na skali temveč pesku, ter se bo ob prvem neurju sesula in njena podrtija bo velika (prim. Lk 6,49).

Jezusa skrbi, da vsi, ki so krščeni v Njegovem imenu, ne bodo našli mesta na Njegovi desnici. In to je glavna skrb Cerkve (škofije, župnije ali družine). V redkih primerih lahko dobro delo človeka spreobrne. V zelo redkih. Ker ko nam, kakor je to običajno, nekdo hote ali nehote napravi slabo dejanje, pozabimo, na dobra dejanja in se odvrnemo stran, od Boga, od Cerkve. Molitev pa je tisto najučinkovitejše sredstvo, s katerim dosežemo spreobrnjenje, odrešenje, srečo in blagor samih sebe in svojih bližnjih.

Sveta mati Terezija (god 5.9.) ne bi prav nič napravila, če ne bi nenehno molila. Več časa je preživela pred tabernakljem kakor pa na cestah, revnih predmestjih, bolnišnicah, toda napravila je več, kot tisti, kateri delajo v humanitarne in socialne namene po cele dneve. Ker je moč za svoje nadnaravno delo prejemala iz zaupne molitve k Bogu.

Zato Vas vabim, da okrepite, osvežite, poglobite svojo vero v Jezusovo navzočnost v presvetem zakramentu svete evharistije. Naj vam pozna ura ali druge obveznosti ne bodo ovire za molitev pred tabernakljem. To je največ kar lahko damo tistim, za katere nas najbolj skrbi.

Župnijska cerkev je za osebno molitev odprta vsak dan od 9-ih do 18-ih.
Tiho češčenje Najsvetejšega zakramenta je vsak četrtek od 21-ih do cca. 22-ih (od 2. septembra dalje)
češčenje odpade v četrtek 16.9

BRALCI BERIL

Seznam bralcev beril je na voljo v tiskani obliki oz. na oglasni deski pred župniščem!
• Bralci beril lahko v času branja Božje besede masko odmaknejo.
• Preko e-maila lahko predhodno prejmete berilo, da se doma pripravite, v tem primeru pošljite e-mail na: ales.pecavar@rkc.si
• V primeru, da je bralec odsoten in tisti dan, ko je razporejen ne more brati naj poskrbi za zamenjavo

OB SMRTI

Seznam darovalcev svetih maš ob smrti je na voljo v tiskani obliki oz. na oglasni deski pred župniščem!

DON CAMILLO IN PEPPONE

Včasih preproste zgodbe bolje razložijo verske resnice, kot učeni doktorati. Čeprav se zdi, da so zgodbe in prigode o katoliškem duhovniku don Camillu, ter rdečim županom Pepponejem, zgolj satirične narave izpod peresa italijanskega pisatelja Giovannina Guareschija, namenjene pobožnemu razvedrilu. Pa v sebi skrivajo globoke misli in nauk Katoliške Cerkve in po njej Boga. Te misli in nauki so mojstrsko povezani z likom Kristusa, ki se pogovarja z don Camillom kakor se mi pogovarjamo drug z drugim.

Ta pogovor lahko imenujemo molitev takšne molitve so bili deležni samo največji mistiki, kot je to bila sv. Katarina Sienska, sv. Favstina Kowalska, pa tudi sveta mati Terezija. Molitev ni pranje možganov, tudi ni prepričevanje samega sebe, temveč je pozorno poslušanje in ponižno spoznanje, da ima Bog na koncu vedno prav in da kar naredi, naredi prav in z namenom: Minevali so dnevi in po novici o rubežu je prišel v vas razglas o prodaji novih Pepponejevih strojev na dražbi. »Jezus,« je rekel don Camillo Kristusu in mu pokazal objavo v časopisu, »kakor vidiš, Bog obstaja!« »To govoriš meni,« je z nasmeškom odgovoril Kristus. Don Camillo je zmedeno povesil glavo: »Odpusti mi to neumnost,« je zamrmral. »Neumnosti, ki so jo naredile tvoje neumestne besede, don Camillo, ni mogoče odpustiti. In ni mogoče odpustiti niti tiste neumnosti, ki izvira iz tvojega globokega prepričanja. Bog se ne ukvarja z rubeži, z zasegi in s prodajami na dražbi. To, kar se dogaja Pepponeju, je neodvisno od njegovih grehov. Kakor ni odvisno od nobene skrivne zasluge, če imajo nepošteni ljudje srečo v poslih.« »Jezus, preklel je tvoje ime in prav je, da dobi kazen. Vsi dobri ljudje v vasi so prepričani, da se je v težavah znašel prav zato, ker ni hotel, da se blagoslovi njegova hiša.« Kristus je zavzdihnil: »Kaj pa bi rekli vsi dobri ljudje v vasi, če bi Pepponeju šli posli dobro? Bi rekli, da mu gredo posli dobro zato, ker ni hotel, da se blagoslovi njegova hiša?« Don Camillo je razširil roke: »Jezus: relata refero, povem, kakor sem slišal … ljudje …« »Ljudje?! Kaj pomeni 'ljudje'? Nikoli ne bodo šli v raj ljudje, kajti Bog sodi vsakogar po njegovih zaslugah in njegovih grehih in ne obstajajo zasluge ali grehi množic. Ne obstajajo skupinski grehi, temveč le osebni. Ne obstajajo kolektivne duše. Vsak se rodi in umre v svojem imenu, kot samostojna oseba, in Bog presoja ljudi enega po enega in ne čredo po čredo. Gorje tistemu, ki se odpove svoji osebni vesti, da bi bil udeležen v kolektivni vesti in v kolektivni odgovornosti.« Don Camillo je povesil glavo: »Jezus, javno mnenje ima določeno veljavo …« »Vem: prav javno mnenje je bilo tisto, ki me je pribilo na križ.«

Guareschi G., Don Camillo in Peppone 4, Celjska Mohorjeva Družba, Celje 2016 358-359