NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA
Jezus razodene sveti Favstini Kowalski, da vice in pekel niso v Božjem načrtu, da jih Jezusovo usmiljenje noče, vendar jih zahteva Božja pravičnost. Pa kljub temu nas Cerkev uči, da bo usmiljenje slavilo zmago, tudi nad pravičnostjo. Velikokrat zahtevamo pravico in pravičnost, ne zavedamo pa se tega, da je usmiljenje tista edina in prava resnica, da je usmiljenje mnogo močnejše in mnogo pravičnejše od vsake pravice.

Če samo pomislimo, koliko neumnosti napravimo v enem samem dnevu? Če bi bila Božja pravičnost prva, bi nas moralo zadeti Božje že takoj ko vstopimo v cerkev in se dotaknemo kropilnika, kaj šele da se približamo Najsvetejšemu in ga celo prejmemo. Pa vendarle, ko se dotaknemo kropilnika, nas ne zapeče, ne zacvrči in se ne pokadi, tudi nas ne zadene Božje, ko prejmemo sveto obhajilo. To je znamenje, da je Božje usmiljenje močnejše. Ima pa to usmiljenje tudi svoje meje: to mejo postavljamo mi sami. Ko zavračamo Božje usmiljenje in Božjo ljubezen. Če nočemo usmiljenja, bo pač prišla pravičnost, ki pa se jo moramo resnično bati. Ker pri  izvrševanju pravičnosti običajno ni usmiljenja. Sprejmimo torej raje Božje usmiljenje, sprejmimo Božjo ljubezen in temu je namenjen praznik Božjega usmiljanja, ki ga obhajamo prvo nedeljo po veliki noči (8.4) in seveda devetdnevnica k temu prazniku, ki jo začnemo na Veliki petek:

PRVI DAN
»Danes mi privedi vse človeštvo, posebej grešnike, in jih potopi v morje mojega usmiljenja. Tako boš potolažila mojo bridko žalost, ki me prevzema zaradi izgube duš.«

Neizmerno usmiljeni Jezus, tvoja lastnost je usmiljenje do nas in odpuščanje. Ne glej na naše grehe, temveč na naše zaupanje v tvojo neskončno dobroto, ter nas vse sprejmi v bivališče svojega nadvse usmiljenega Srca, in ne dovoli, da bi ga kdaj zapustili. Neizmerno usmiljeni Jezus, od tebe prihaja vse, kar je dobrega, pomnoži v nas milost, da bomo dostojno izvrševali dela usmiljenja. Tako bodo tisti, ki gledajo na nas, hvalili Očeta usmiljenja, ki je v nebesih.

Goreče te prosimo zaradi tvoje ljubezni, po kateri si zedinjen z Očetom in Svetim Duhom. O vsemogočnost usmiljenega Boga, rešitev za grešnega človeka, ti si usmiljenje in morje sočutja, pomagaš tistemu, ki te vdano prosi.

Večni Oče, usmiljeno poglej na uboge grešnike in na vse človeštvo, ki je v neizmerno usmiljenem Jezusovem Srcu; in po njegovem bridkem trpljenju nam izkaži svoje usmiljenje, da bomo slavili vsemogočnost tvojega usmiljenja vekomaj. Amen.

Rožni venec božjega usmiljenja

DRUGI DAN
»Danes mi privedi duhovnike in redovnike ter jih potopi v moje brezmejno usmiljenje. Ti so mi dali moč, da sem vzdržal v bridkem trpljenju; po njih se kakor po pretočnih napravah izliva na človeštvo moje usmiljenje.« Neizmerno usmiljeni Jezus, od tebe prihaja vse, kar je dobrega, pomnoži v nas milost, da bomo dostojno izvrševali dela usmiljenja. Tako bodo tisti, ki gledajo na nas, hvalili Očeta usmiljenja, ki je v nebesih.

Vir božje ljubezni, V čistih srcih si gost. Potopljena v morje usmiljenja Žarijo kakor zvezde, jasne kakor zarja. Večni Oče, usmiljeno poglej na družbo izvoljenih v svojem vinogradu, na duhovnike in redovnike, ter jih obdari z močjo svojega blagoslova. Po sočutnem Srcu svojega Sina, v katerem so zaobjeti, jim podeli svojo moč in razsvetljenje, da bodo mogli druge voditi po poteh odrešenja in z njimi prepevati hvalnico tvojemu nepojmljivemu usmiljenju vekomaj. Amen.

Rožni venec božjega usmiljenja

TRETJI DAN
»Danes mi privedi pobožne in zveste vernike ter jih potopi v morje mojega usmiljenja. Ti so me tolažili na križevem potu; bili so kaplja tolažbe v morju bridkosti.« Neizmerno usmiljeni Jezus, ki iz zakladnice svojega usmiljenja deliš obilje milosti, sprejmi nas v bivališče svojega nad vse usmiljenega Srca in ne dopusti nam nikoli iz njega oditi. Goreče te za to prosimo po tvoji neizmerni ljubezni, s kakršno se tvoje Srce vnema do nebeškega Očeta.

Skrivnostni so čudeži usmiljenja;niti grešnik niti pravičnik jih ne dojame. Na nas gledaš z očesom usmiljenja in vse priteguješ k svoji ljubezni. Večni Oče, milostno poglej na zveste vernike kot na dediščino svojega Sina in jim po njegovem bridkem trpljenju podeli svoj blagoslov; obdaj jih s svojim trajnim varstvom, da ne bodo izgubili ljubezni in zaklada svete vere, marveč bodo z vso množico angelov in svetnikov slavili tvoje brezmejno usmiljenje vekomaj. Amen.

Rožni venec božjega usmiljenja

ČETRTI DAN
»Danes mi privedi pogane in tiste, ki me še ne poznajo. V svojem bridkem trpljenju sem mislil tudi nanje in njihova prihodnja gorečnost je tolažila moje Srce. Potopi jih v morje mojega usmiljenja. « Neizmerno usmiljeni Jezus, ki si luč vsega sveta, sprejmi v bivališče svojega nadvse usmiljenega Srca vse tiste, ki te še ne poznajo. Naj jih razsvetlijo žarki tvoje milosti, da bodo tudi oni skupaj z nami slavili tvoje čudovito usmiljenje, in ne dopusti jim oditi iz bivališča svojega nadvse usmiljenega Srca. Naj luč tvoje ljubezni razsvetli temino duš. Daj, da bi te duše spoznale In z nami slavile tvoje usmiljenje.

Večni Oče, usmiljeno poglej na tiste, ki ne verujejo v tvojega Sina, in na one, ki te še ne poznajo, saj so zaobjeti v neizmerno usmiljenem Jezusovem Srcu. Pritegni jih k luči evangelija. Vsi ti ne vedo, kako velika sreča je ljubiti tebe. Stori, da bodo slavili radodarnost tvojega usmiljenja vekomaj. Amen.«

Rožni venec božjega usmiljenja

PETI DAN
»Danes mi privedi ločene brate ter jih potopi v morje mojega usmiljenja. V bridkem trpljenju so trgali moje telo in srce, to je, mojo Cerkev. Če se vrnejo v edinost Cerkve, se zacelijo moje rane in se mi s tem olajšajo muke.«Za tiste, ki so trgali oblačilo tvoje edinosti, priteka iz tvojega Srca studenec usmiljenja. Vsemogočnost tvojega usmiljenja, o Bog, lahko tudi te duše izpelje iz zmot.

Neizmerno usmiljeni Jezus, ki si dobrota sama, ti ne odrekaš razsvetljenja tistim, ki te prosijo. Sprejmi v bivališče svojega neizmerno usmiljenega Srca naše ločene brate ter jih s svojo lučjo pritegni v edinost Cerkve. Ne dopusti jim oditi iz bivališča svojega nadvse usmiljenega Srca, temveč stori, da bodo tudi oni poveličevali  velikodušnost tvojega usmiljenja. Večni Oče, usmiljeno poglej na naše ločene brate, ki so zapravili tvoje darove
in zlorabili tvoje milosti s trdovratnim vztrajanjem v svojih zmotah. Ne glej na njihove zmote, marveč na ljubezen svojega Sina in na njegovo bridko trpljenje, ki ga je zanje vzel nase, saj so tudi oni vključeni v nadvse usmiljenem Jezusovem Srcu, da bodo tudi oni slavili tvoje veliko usmiljenje vekomaj. Amen.

Rožni venec božjega usmiljenja

ŠESTI DAN
»Danes mi privedi krotke in ponižne vernike in otročiče ter jih potopi v moje usmiljenje. Ti so najbolj podobni mojemu Srcu; tolažili so me v bridkem smrtnem trpljenju. Gledal sem nanje kakor na zemeljske angele, ki bodo čuvali moje oltarje. Nanje izlivam potoke milosti. Mojo milost more sprejeti samo ponižen človek; ponižne obdarjam s svojim zaupanjem. «

Neizmerno usmiljeni Jezus, ti sam si dejal: »Učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen,« sprejmi v bivališče svojega nadvse usmiljenega Srca krotke in ponižne vernike in otročiče. Ti navdušujejo vsa nebesa in so posebno zadovoljstvo nebeškega Očeta, so dišeč šopek pred božjim prestolom, so vonj, ki opaja samega Boga. Ti imajo trajno bivališče v tvojem nadvse usmiljenem Srcu in nenehno pojejo hvalnico ljubezni in usmiljenja.

Resnično ponižna in krotka duša že tu na zemlji uživa raj. Vonj njenega ponižnega srca navdušuje samega Stvarnika.

Večni Oče, usmiljeno poglej na krotke in ponižne vernike ter na otročiče, ki so zaobjeti v bivališču nadvse usmiljenega Jezusovega Srca: Ti so najbolj podobni tvojemu Sinu; njihov vonj se z zemlje dviga vse do tvojega prestola. Oče usmiljenja in vse dobrote, po ljubezni in veselju, ki ju gojiš do njih, te goreče prosim, blagoslovi ves svet, da bomo vsi skupaj prepevali slavo tvojemu usmiljenju vekomaj. Amen.

Rožni venec božjega usmiljenja

SEDMI DAN
»Danes mi privedi vernike, ki posebej častijo in slavijo moje usmiljenje, ter jih potopi v moje usmiljenje. Ti so najbolj občutili moje trpljenje in so najgloblje razumeli mojega duha. So živi odsev mojega usmiljenega Srca. V prihodnjem življenju bodo blesteli v posebnem sijaju, nobeden ne pride v peklenski ogenj, vsakega bom ob smrtni uri posebej branil.«

Neizmerno usmiljeni Jezus, tvoje Srce je Ljubezen sama, sprejmi v bivališče svojega nadvse usmiljenega Srca tiste vernike, ki posebej častijo in slavijo veličino tvojega usmiljenja. Ti so močna sila samega Boga; sredi vseh stisk in nasprotovanj vztrajajo, zaupajoč v tvoje usmiljenje. Združeni s teboj na svojih ramenih nosijo vse človeštvo.

Po smrti ne bodo strogo sojeni, temveč jih bo ob smrtni uri objelo tvoje usmiljenje.  Dušo, ki slavi dobroto svojega Gospoda, on posebej ljubi. Vedno je blizu živemu izviru in črpa milosti iz božjega usmiljenja, Večni Oče, usmiljeno poglej na tiste vernike, ki častijo in slavijo tvojo največjo lastnost, to je tvoje nepojmljivo usmiljenje, in so zaobjeti v nadvse usmiljenem Jezusovem Srcu. Ti so živi evangelij, njihove roke so polne del usmiljenja, srce pa prepolno veselja, Najvišjemu prepeva pesem usmiljenja. O Bog, goreče te prosim, izkaži jim svoje usmiljenje zaradi upanja in zaupanja, ki so ga imeli do tebe. Naj se nad njimi izpolni Jezusova obljuba, saj je dejal: »Tiste, ki bodo častili to moje nepojmljivo usmiljenje, bom kakor svojo čast sam branil v življenju, posebej ob smrtni uri.«

Rožni venec božjega usmiljenja

OSMI DAN
»Danes mi privedi duše, ki so v ječi vic, in jih potopi v globine mojega usmiljenja; naj potoki moje krvi pogasijo njihov ogenj. Vse te duše neizmerno ljubim, saj zadoščujejo moji pravičnosti; ti jim moreš prinesti olajšanje.Zajemi iz zaklada moje Cerkve vse odpustke in jih daruj zanje. Ko bi poznala njihovo trpljenje, bi zanje neprestano darovala duhovno miloščino in poravnavala dolgove moji pravičnosti.« Neizmerno usmiljeni Jezus, ti sam si dejal, da hočeš usmiljenja; glej, v bivališče tvojega neizmerno usmiljenega Srca vodim vse verne rajne, ki jih tako ljubiš, a se vendar morajo odkupiti tvoji pravičnosti. Naj studenca krvi in vode, ki sta privrela iz  tvojega Srca, pogasita ognjeni plamen vic, da bodo tudi tam slavili moč tvojega usmiljenja.

Iz strašne vročine ognja v vicah se dviga vzdihovanje k tvojem usmiljenju. Duše okusijo osvežitev, uteho in olajšanje v izlitem potoku krvi in vode. Večni Oče, usmiljeno poglej na vse trpeče verne rajne v vicah, ki so zaobjeti v nadvse usmiljenem Jezusovem Srcu. Zaradi bridkega trpljenja Jezusa, tvojega Sina, in bridkosti, ki je preplavljala njegovo presveto dušo, izkaži svoje usmiljenje dušam, ki so pod pogledom tvoje pravičnosti. Ne glej nanje drugače kakor skozi rane tvojega preljubega Sina Jezusa, saj verujemo, da sta tvoja dobrota in usmiljenje brezmejni. Amen.

Rožni venec božjega usmiljenja

DEVETI DAN
»Danes mi privedi mlačne duše in jih potopi v globine mojega usmiljenja. Ti zelo boleče ranijo moje Srce. V vrtu Getsemani je moja duša občutila največji odpor prav zaradi mlačnih duš. Oni so bili vzrok, da sem rekel: »Oče, naj gre ta kelih mimo mene, če je to tvoja volja.« - Njihova poslednja možnost rešitve je v tem, da se zatečejo k mojemu usmiljenju.«

Neizmerno usmiljeni Jezus, ti si usmiljenje samo, v bivališče tvojega neizmerno usmiljenega Srca vodim mlačne duše. Naj se te mlačne duše, ki so podobne mrličem in te navdajajo s takim odporom, ogrejejo v ognju tvoje čiste ljubezni. O nadvse usmiljeni Jezus, izkaži jim vsemogočnost svojega usmiljenja, pritegni jih v žarišče svoje ljubezni ter jih obdari s svojo ljubeznijo, saj ti zmoreš vse.

Ogenj in led se ne moreta združiti, saj bo ogenj ugasnil ali se bo led stopil.Toda tvoje usmiljenje, o Bog, more pomagati še večji bedi.  Večni Oče, usmiljeno se ozri na mlačne duše, zaobjete v nadvse usmiljenem Jezusovem Srcu. Oče usmiljenja, zaradi bridkega trpljenja tvojega Sina in njegovega tri ure dolgega umiranja na križu, te goreče prosim, dovoli, da bi tudi oni slavili globino tvojega usmiljenja (prim.1209-1229).

Rožni venec božjega usmiljenja

ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILJENJA
Na začetku:
Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.

Verujem v Boga Očeta vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device; trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen; šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega; od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. Verujem v Svetega Duha; sveto katoliško Cerkev, občestvo svetnikov; odpuščanje grehov; vstajenje mesa in večno življenje. Amen.

Pri jagodah očenaša:
Večni Oče, darujem ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.

Pri jagodah zdravamarije (10x):
Po njegovem prebridkem trpljenju – usmili se nas in vsega sveta.

Na koncu zadnje desetke (3x):
Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni – usmili se nas in vsega sveta.

Božja ljubezen je cvet - a usmiljenje sad. Naj oseba, ki dvomi, bere te misli o
usmiljenju in naj začne zaupati.

Božje usmiljenje, ki izviraš iz Očetovega naročja
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, največja božja lastnost
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, nepojmljiva skrivnost
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, vrelec, ki izviraš iz skrivnosti presvete Trojice
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, nedoumljivo vsakršnemu, tako angelskemu kakor
človeškemu razumu
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, iz katerega izvira vsakršno življenje in sreča
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, višje od nebes
- vate zaupam..
Božje usmiljenje, vir čudežev in skrivnosti
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, ki objemaš vse vesolje
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, ki si prišlo na svet v osebi učlovečene Besede
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, ki si priteklo iz odprte rane Jezusovega Srca
- vate zaupam..
Božje usmiljenje, ki si za nas vsebovano v Jezusovem Srcu, posebej za
grešnike
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, nedoumljivo v ustanovitvi svete evharistije
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, v ustanovitvi svete Cerkve
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, v zakramentu svetega krsta
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, v našem opravičenju po Jezusu Kristusu
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, ki nas spremljaš skozi vse naše življenje
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, ki nas posebej objemaš v smrtni uri
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, ki nam podarjaš večno življenje
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, ki nas spremljaš v vsakem trenutku našega življenja
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, ki nas varuješ pred peklenskim ognjem
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju najtrdovratnejših grešnikov
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, začudenje za angele, nepojmljivo za svetnike
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, nedoumljivo v vseh božjih skrivnostih
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, ki nas dvigaš iz vsake naše revščine
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, vir naše sreče in veselja
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, ki nas kličeš iz niča v bivanje
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, ki zaobjemaš vsa dela svojih rok
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, krona vseh božjih del
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, v katero smo vsi potopljeni
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, osrečujoča tolažba za potrta srca
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, edino upanje obupanih duš
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, počitek src, spokojnost sredi nemira
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, radost in zanos svetih duš
- vate zaupam.
Božje usmiljenje, ki prebujaš upanje proti upanju
- vate zaupam.

Večni Bog, čigar usmiljenje je nedoumljivo in čigar zakladi dobrotljivosti neizčrpni, milostno poglej na nas in pomnoži v nas svoje usmiljenje, da v težkih trenutkih ne bomo obupavali in ne izgubljali poguma, marveč se z velikim zaupanjem izročili tvoji sveti volji, ki je ljubezen in usmiljenje samo (950).

OBHAJANJE PRAZNIKA USMILJENJA
Gospod Jezus želi, da bi na ta dan podobo usmiljenja slovesno blagoslovili in jo častili z javnim bogoslužjem ter da bi duhovniki »spregovorili dušam o tem velikem in neizmernem božjem usmiljenju«. Da pa bi verniki lahko bili deležni teh velikih darov, s katerimi želi Gospod Jezus obdariti vsakega človeka in vse človeštvo, morajo biti (po dobro opravljeni spovedi) v stanju posvečujoče milosti; Izpolnjevati morajo pogoje pobožnosti k božjemu usmiljenju (zaupanje v Boga in dejavna Ijubezen do bližnjega) ter pristopiti na ta dan k »viru življenja«, to je k svetemu obhajilu.

ZAKRAMENT SPRAVE IN POKORE
Besede Gospoda Jezusa sestri Favstini: »Hči, ko prihajaš k sveti spovedi, k izviru mojega usmiljenja, tedaj na tvojo dušo vedno priteče kri in voda, ki je privrela iz mojega Srca, in jo oplemeniti. Vsakokrat, ko prihajaš k sveti spovedi, se vsa potopi z velikim zaupanjem v moje usmiljenje, da bom lahko na tvojo dušo izlil vse obilje  milosti. Ko prihajaš k spovedi, vedi, da jaz sam čakam nate v spovednici. Samo skrivam se za duhovnikom, vendar v duši sam delujem. Tu se beda duše srečuje z božjim usmiljenjem. Povej ljudem, da iz tega izvira usmiljenja lahko zajemajo milosti samo s posodo zaupanja. Če bo njihovo zaupanje veliko, moja radodarnost  ne bo imela meja. Potoki moje milosti preplavljajo ponižne duše. Ošabni so vedno v uboštvu in bedi, ker se moja milost od njih obrača k ponižnim« (1602).

FILMSKI VEČER
V petek, 6. aprila ob 19.30 si bomo ogledali ameriški film Exodus, ki govori o Judovskem izhodu iz Egipta – pasha, velika noč.

SVETI JURIJ
Češčenje svetnikov je velikokrat povezano z legendami, katere se kakor oblaki, ovijajo okrog gorskih vršacev. Toda kakor je gora nekaj resničnega in otipljivega, čeprav je ovita v meglo in oblake, tako je tudi svetnik resničen in otipljiv, še posebej če se poizkušamo nanj povzpeti z zanesljivim vodnikov, ki je vera.

Tako o svetem Juriju zanesljivo vemo, da je bil rimski vojak, otrok pobožnih krščanskih staršev, ki se ni pomišljal v času preganjanj postaviti se za svojo vero in za vero svojih staršev, bližnjih. Iz njegovega junaškega, mučeniškega dejanja so se razvile marsikatere legende, katere vse skupaj poudarjajo skupno lastnost, ki je junaštvo, pogum, srčnost, pa tudi usmiljenje.

Le to je prikrito, pa vendarle nič manj imenitno. V čem je Jurijevo usmiljenje? Najprej do samega sebe. Kaj bi pridobil, če bi svojo vero skrival ali pa celo zanikal. Sam v sebi bi ostal razdvojen. Ves njegov trud za dobro katoliško življenje: od molitve, do različnih drugih dejanj in pobožnosti, bi zvodenele, ker se ne bi mogle izraziti.

Vera je kakor ljubezen, ki hrepeni po tem, da se izraža, da se daruje in je kakor upanje, ki upa, da bo sprejeta, potrjena. S tem, ko se je Jurij ob začetku preganjanj pogumno javil na dvoru v Nikomediji, kot kristjan, se je usmilil samega sebe, saj se je tako osvobodil kokona v katerega nas zapira naš strah, nezaupanje in se tako spremenil v čudovitega metulja, katerega občudujemo še danes.

Nato se je usmilil drugih, svojih bližnjih. Dal jim je namreč zgled. Dal jim je vedeti, da krščansko življenje ni nekaj nemogočega, temveč, ne bomo verjeli, da se celo splača. Za Jezusa Kristusa dati svoje življenje. Koliko ljudi je od tistega časa že mrtvih in zdavnaj pozabljenih. Svetniki pa še kar živijo, se jih še kar spominjamo.

Sveti Jurij je v polnosti izpolnil Jezusovo zapoved: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.« (Mr 12,31) Kaj pa je usmiljenje drugega, kakor pa praktično izražena ljubezen? Usmiljenje je izraz ljubezni. Usmiljenje je udejanjena ljubezen. S tem, ko je Jurij, nekako prvi dal življenje za Jezusa, se je usmilil vseh svojih sodobnikov, ker jih je s tem svojim junaškim dejanjem, opogumil. Tiste, ki jih ne ljubimo ne opozarjamo, ne svarimo, ne tolažimo, pa tudi ne opogumljamo.

Da bi zgled Jurijevega poguma prišel do vse splošne ljudske množice, so se razvile legende. V vseh je poveličevan Jurijev pogum. Tako tudi v legendi o zmaju. Zmaj, stara kača je ogrožala življenje neke vasice, neke pokrajine. Da bi si vaščani zagotovili mir, so zmaju vsake toliko časa darovali deklicodevico.

Nato je prišel krščanski vitez Jurij, ki se je upal iti do zmajevega brloga, ga tam ubiti in rešiti deklico. Zato, ga krščanska hagiografija upodablja kot viteza na konju, ki s sulico prebada zmaja. Tudi v tej legendi se izraža veliko Jurijevo usmiljenje: do vaščanov, ki so živeli v nenehnem strahu in v tem strahu darovali človeška življenja. Usmiljenje od deklice, ki jo je Jurij rešil zagotove smrti. Ter tudi usmiljenje do sebe, saj je tako lahko izpolnil svoje krščansko poslanstvo.

Strah, ta grozni vladar sveta, nam onemogoča, da bi živeli polno, svobodno življenje. Strah je, kakor zmaj, stara kača, zvit, umazan, sluzast in spolzek. Zaradi strahu ne vidimo, ne občutimo, kako zelo nas Bog ljubi. Zaradi strahu žrtvujemo, strahu žrtvujemo človeška življenja. Počenjamo cel kup nesmiselnih dejanj, od vraževerja, okultizma, pa vse tja do pobijanja nedolžnih ljudi. Nato pa pride od nekod junak, ki nas osvobodi tega našega strahu, ubije to staro kačo, ki od vekomaj zalezuje človeka in želi uničiti to, kar je Bogu najljubše – človeka. Ta junak, se usmili naše bede, ter nas osvobodi strahu. Vendar tega ne počne sam od sebe. To počne njegova vera, ki je njegova ljubezen, ki je njegovo upanje. Sveti Jurij nam daje zgled svobodnega človeka, ki se ne boji, zato ker veruje. Ki se ne boji, zato ker ljubi.

Ki se ne boji, zato upa. Veruje, ljubi in upa v svojega Odrešenika Jezusa  Kristusa, ki nam s svojim evangelijem – veselo novico odrešuje, osvobaja strahu. Ko človek doseže stopnjo svetega Jurija se ne boji: darovati svojega življenja za bližnje: dobesedno ali v legendi. Priporočimo se torej svetemu Juriju – vitezu usmiljenja. Naj nam izprosi takšno ljubezen do Boga, da bomo uspeli ljubiti sebe in svoje bližnje.

Sveti Bog, sveti Močni, svet Nesmrtni,
usmili se nas in vsega sveta.
Usmili se nas, kakor si se usmilil svetega Jurija,
dal si mu vero močno kakor ljubezen,
ljubezen močno kakor upanje, ki premaga ves strah.
Na priprošnjo svetega Jurija,
tudi nam daj takšno vero, da bo zmogla ljubiti.
Takšno ljubezen, da bo sposobna usmiljenja in
takšno upanje, ki bo premagalo ves strah, to strašno kačo.
To te prosimo, po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,
ki s teboj v občestvu Svetega Duha, živi in kraljuje vekomaj. Amen.