PROCIJUNKULSKI ODPUSTEK
Porcijunkula (2. 8.) ni svetnica, ampak je le ime cerkvice sv. Marije Angelske blizu Assisija, ki jo je propada rešil sv. Frančišek Asiški. Cerkvica je bila last benediktincev. Frančišek si jo je od njih izprosil kot "delček" svoje ustanove. Od latinsko-italijanske besede "portiuncula" - "delček" je dobila ime "porcijunkula" in bila izhodišče za nastanek velikega frančiškanskega reda - frančiškanov, kapucinov in minoritov.
Za vse čase je pri tedanjem papežu Frančišek dosegel, da dobi popolni odpustek, kdor se v porcijunkulski cerkvi 2. avgusta skesano spove. V kasnejših stoletjih so papeži podelili pravico porcijunkulskega odpustka vsem cerkvam frančiškanskih redov, leta 1967 pa tudi vsem župnijskim cerkvam, da v njih 2. avgusta ali na dan, ki ga določi škof, lahko dobi popolni porcijunkulski odpustek vsak vernik, ki v njej izpolni tri pogoje: "opravi zakramentalno spoved, prejme sveto obhajilo in moli v papežev namen".
V majhni cerkvici v Assisiju je torej sv. Frančišek izprosil milost popolnega odpustka, ki ga na praznik lahko prejme vsak, ki
CELODNEVNO ČEŠČENJE
16. avgusta, ko v naši župniji obhajamo slovesen praznik svetega Roka, bo Jezus v Najsvetejšem zakramentu izpostavljen od jutra do večera. Vabi nas, da se v Njegovi čudoviti navzočnosti odpočijemo, ter izprosimo blagoslova zase in za svoje bližnje.
Pridite, vsi ki ste utrujeni in obteženi, pridite vsi, ki verujete. Zazrite se v podobo bele hostije in premišljujte: kako majcen je Gospod, a obenem tako mogočen, da se uspe ponižati pod podobo bele hostije. Kako krhek je Gospod, a obenem tako trden, da se Nanj lahko opre vsak.
Lačen človek ne more delati, ne more živeti. Pa naj bo duhovna ali fizična lakota. Fizično lakoto je možno razmeroma lahko potešiti. Duhovne pa ne. Prosite in molite za vse sestradane, da bi spoznali in sprejeli Kruh življenja in s tem nebeškega blagoslova.
Češčenje bomo začeli zjutraj s sveto mašo ob 8-ih. Sveta maša bo tudi bo 10-ih in zvečer ob 19-ih, ko bomo slovesno zaključili s petimi litanijami.
Poizkusite se držati razporeda, da Jezus ta dan v cerkvi ne bi bil nobeno uro sam:
ob 8-ih sveta maša
od 9-ih do 10-ih: Grčarice, Lipovec, Blate
ob 10-ih sveta maša
od 11-ih do 12-ih: molitvena ura za duhovne poklice
od 13.00 do 14.00: Rakitnica
od 14.00 do 15.00: Hrib
od 15.00 do 16.00: Humec
od 16.00 do 17.00: Prigorica
od 17.00 do 18.00: molitvena ura za vse, ki so v kakršni koli stiski
od 18.00 do 19.00: ostali del Dolenje vasi
ZAKONSKI JUBILANTI
Blagor tistemu, ki svojega življenja ne živi sam, saj tudi Bog ob stvarjenju sveta pravi: »Ni dobro za človeka, da je sam; naredil mu bom pomoč, ki mu bo primerna.« (1 Mz 2,18) Ustvarjeni smo za življenje v dvoje, za skupnost, za družbo. Življenje v dvoje, v skupnosti, je čudovita dogodivščina. So prijetne in tudi neprijetne stvari. Zato obhajamo obletnice skupnega življenja, da se Bogu zahvalimo za pot, ki smo jo že prehodili in se priporočimo tudi za pot, ki nam še preostane. Obenem pa tudi prosimo Gospoda Boga, da v naši župniji ne bi bilo nobenega človeka, ki bi moral življenjsko pot prehoditi sam..
Zato vsi ki boste v letošnjem letu ali pa ste morda v preteklem letu obhajali obletnico svoje poroke, lahko svoje poročne obljube obnovite in se Bogu priporočite v nedeljo 11. avgusta pri sveti maši ob 10-ih. Svojo namero zaradi organizacije sporočite do ponedeljka 5.8.2019.
ZAKAJ V MOLITVI NISEM USLIŠAN?
Največji problem molitve in prošnje k Bogu je v tem, da velikokrat ne vidimo, ne čutimo pozitivnih posledic naših molitev in prošenj. Molimo, prosimo, klečimo, se darujemo, a za naše pojme se nič ne zgodi. Včasih potem pridemo v dvom, da nas Bog ni slišal, da smo morda preveč grešni, da bi Bog slišal in uslišal naše molitve in prošnje. Poizkusimo se držati treh načel prosilne molitve, da bi bile zagotovo uslišane.
Prvo načelo: »Zakaj v molitvi nisem uslišan« je v našem pojmovanju molitve. Bog ni gluh. Vendar pa ceni iskrenost, ponižnost, srčnost, krotkost. Vse kreposti, zaradi katerih je Jezusu uspelo, da je bil križan na križu. Molitev niso samo besede, ki jih izgovorimo. Če nekdo zrecitira štiri rožne vence na dan in prebere vse molitvenike, kar jih ima doma, ne bo nič prej slišan ali uslišan. V priliki o farizeju in cestninarju Jezus (Lk 18,9-14) lepo pove, kdo bo opravičen in kdo ne. Cestninar, ki si zaradi svojih grešnih dejanj, še oči ni upal povzdigniti k nebu. Farizej pa se je samo hvalil, kakšna čudovita molitvena dela izvršuje. Kakor na primer grešimo v mislih, besedah in dejanjih, tudi molimo v mislih, besedah in dejanjih. Vzemimo na primer romanje - je najučinkovitejši način molitve (sveti Rok je na primer romal). Za romanje moramo darovati svoj čas, svoje sposobnosti, in še kaj. Pa vendarle za romanje ni potrebno iti v daljne kraje. Dovolj je, če gremo peš v domačo cerkev, ali do cerkvice ali kapelice v sosednji župniji. V bistvu velikokrat cilj romanja sploh ni pomemben. Pri romanju je pomembna pot. Kako jo opravimo, kaj med potjo mislimo, govorimo ali delamo.
Drugo načelo je za kaj pravzaprav molimo in prosimo. Apostol Jakob nam razodeva eno resnico, ki je največkrat največja ovira v uslišanju naših prošenj: »Prósite, pa ne prejemate, ker slabo prósite – namreč zato, da bi to porabili za svoje naslade« (Jak 4,3). Prepričan sem, da vsakdo prosi in moli z najboljšim namenom. Toda Bog ne more uslišati prošnje ali molitve, če lahko uslišanje škodi kateri koli »osebi v postopku«. Bog se ne more strinjati z zlom, ter ga dopustiti, pa četudi je to mikroskopsko majhno. Bog vidi drugače kot mi. Mi vidimo samo tisto, kar dejansko lahko vidimo. Bog pa vidi tudi tisto, kar mi običajno ne vidimo. Zato se bo molivec, ki moli v duhu in resnici odpovedal lastnim nasladam. Njegova molitev ne bo imela nobenega sebičnega »drobnega tiska«. Šele potem, ko se odpovemo uživanja sadovom molitve in lastnega dela, šele takrat lahko računamo na to, da bo molitev uslišana. Kajti vsaka molitev je slišana, uslišana pa samo takrat, ko je za prosilca to najugodnejše in brez vsakršnega zla in tako, da se v celoti izpolni Božja volja, ne pa naša volja, kakor je molil Jezus v Getsemanskem vrtu: »Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.« (Lk 22,42)
Tretje načelo pa je zaupanje v Božjo previdnost. Molimo in prosimo, se darujemo, vendar v celoti ne zaupamo. Kanček dvoma, čisto majhnega, kot gorčično zrno, pa poruši vse kar smo z molitvijo zgradili. Ko Jezus pravi: »Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec« (Lk 14,33). Odpoved ni mišljena zgolj materialno. V bistvu je materialna odpoved najmanjša odpoved. Odpovedati se je potrebno tudi dvomu, nezaupanju. Odpovedati se željam in pričakovanjem. Ko namreč molimo in prosimo nekaj pričakujemo. In če se ne uresniči kot smo si mi zamislili, smo razočarani. In to razočaranje nas odvrne od življenja z Bogom. Odpovedati se moramo uživanja v sadovih naših molitev. Vsaka molitev je slišana in vsaka molitev je uslišana, toda zaradi naših pričakovanj, želja, ki niso morda po Božji volji ali v celostni blagor bližnjih, uslišanj ne opazimo. Ne molimo in prosimo samo zato, da bi uživali, temveč, da bi bili srečni. In to je paradoks krščanstva: vernik je lahko srečen tudi če ne uživa.
Sklep
Molite in prosite, še posebej če se vam zdi, da niste uslišani. Ker Bog vedno, ponavljam VEDNO sliši, saj ni gluh in usliši, saj je dober in usmiljen. Mi smo tisti, ki morda uslišanja ne opazimo. Ravnajte se po zgoraj navedenih načelih (korakih) in molite v Duhu in resnici, pa se vam bo odprla oči in zagotovo boste priče takih čudežev, ki jih knjige še niso opisale. Za zgled si vzemite Jezusovo mater Marijo in sveto Moniko. Obe sta imele, kot vsak človek, svoje načrte in svoje želje. Marija je imela pri sebi Božjega Sina, pa ni šlo vse gladko. Sveta Monika je več kot štirideset let prosila in molila za spreobrnjenje svojega sina Avguština, pa se ni samo spreobrnil, temveč postal duhovnik, škof, svetnik in cerkveni učitelj.
Da pa bi bila naša molitev resnično ponižna, nesebična, v skladu z Božjo voljo, v duhu Božje previdnosti, pa zmolimo vsake toliko časa tudi »litanije ponižnosti«, ki jih je sestavil papež sveti Pij X.:
O, Jezus, blagega in ponižnega Srca,
naredi moje srce podobno tvojemu Srcu.
Lastne volje reši me, o Gospod.
Želje, da bi bil spoštovan, reši me, o Gospod.
Želje, da bi bil ljubljen, reši me, o Gospod.
Želje, da bi bil iskan, reši me, o Gospod.
Želje, da bi bil občudovan, reši me, o Gospod.
Želje, da bi bil pohvaljen, reši me, o Gospod.
Želje, da bi bil izbran, reši me, o Gospod.
Želje, da bi bil povpraševan, reši me, o Gospod.
Želje, da bi bil sprejet, reši me, o Gospod.
Želje, da bi bil razumljen, reši me, o Gospod.
Želje, da bi bil obiskan, reši me, o Gospod.
Strahu, da bi bil ponižan, reši me, o Gospod.
Strahu, da bi bil preziran, reši me, o Gospod.
Strahu, da bi bil zavrnjen, reši me, o Gospod.
Strahu, da bi bil obrekovan, reši me, o Gospod.
Strahu, da bi bil pozabljen, reši me, o Gospod.
Strahu, da bi bil zasmehovan, reši me, o Gospod.
Strahu, da bi bil sumničen, reši me, o Gospod.
Strahu, da bi bil žaljen, reši me, o Gospod.
Strahu, da bi bil zapuščen, reši me, o Gospod.
Strahu, da bi bil odklonjen, reši me, o Gospod.
Daj mi, Gospod, željo, da bodo drugi bolj ljubljeni od mene.
Daj mi, Gospod, željo, da bi drugi rasli v mišljenju, jaz pa naj se manjšam.
Daj mi Gospod željo, da bi bili drugi pohvaljeni, jaz pa pozabljen.
Daj mi, Gospod, željo, da bi bili drugi poklicani in jaz odrinjen.
Daj mi, Gospod, željo, da bi bili drugi v vsem izbrani.
Daj mi, Gospod, željo, da bi bili drugi bolj sveti od mene,
samo če bom jaz toliko, kolikor morem.
Daj mi, Gospod, željo, da bom nepoznan in ubog.
Gospod, razveseliti se hočem, da sem brez naravnih
popolnosti na duši in na telesu.
Gospod, razveseliti se hočem, kadar ne pomislijo name.
Gospod, razveseliti se hočem, kadar mi nalagajo najnižja opravila.
Gospod, razveseliti se hočem, kadar se drugim ne zdi vredno, da bi mi pomagali.
Gospod, razveseliti se hočem, kadar me pustijo na zadnjem mestu.
Gospod, razveseliti se hočem, kadar me prilično ali neprilično grajajo.
Blagor tistim, ki trpijo preganjanje zaradi pravice, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati; k tebi pridem in pred teboj vzdihujoč grešnik stojim. Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, mojih besed, temveč jih milostno poslušaj in usliši. Amen.
ROKOV KRUHEK
Kužek je svetemu Roku iz gradu vsak dan prinesel kruh, ki ga je krepčal, da je ozdravel. Kruh je od vekomaj osnovno živilo človeka. Tako osnovno, da ga je Bog izbral za Najsvetejši zakrament – svete evharistije. Ni pa potrebno dodatno razlagati, kako mi danes ravnamo s kruhom. Vsi ki presiti zemeljskega kruha, bodo zagotovo težko sprejeli Jezusa pod podobo kruha. Vsi ki ne znajo spoštovati zemeljskega kruha, tudi nebeškega ne bodo. Nekoč so kruh pojedli do zadnje drobtinice, danes pa se v smeteh znajdejo celi kosi kruha in druge hrane. Iz spoštovanja do kruha se je v romanskih krajih, še posebej kjer so veliki častilci svetega Roka razvila navada priprave »Rokovega kruhka«. Recept je sila enostaven in produkt neverjetno okusen.
Ko vam ostanejo različni koščki starega kruha ga razrežite na drobne koščke ter shranite, morda v zmrzovalniku. Ko boste nabrali za približno 1 kg starega kruha, tega denite, razdrobljenega denite v večjo skledo. Prelijte s 3 dl mleka in pustite 20 minut, da se kruh napoji. Vsake toliko časa ga premešajte, če je preveč suho dodajte še kakšno kapljico mleka vmes.
Ko se kruh dodobra napoji z mlekom, posebej zmešajte 3 jajca, 2 vanilij sladkorja in 3 žlice navadnega sladkorja. V skledo z namočenim kruhom stresite pest ali dve v rum namočenih rozin (kdor nemara rozin lahko doda dvoje srednje velikih jabolk ali pa pest sliv), ter preljite z jajčno zmesjo in dobro pregnetite. Pripravljeno zmes stresite v pekač, obložen s peki papirjem, ter pecite približno 20 minut pri 1900C. Če je pekač manjši in masa debelejša pecite malo dlje. Rokov kruhek je pečen, ko se naredi zlato-rumeno skorja. Postrezite toplo ali hladno. Dober tek!
ČE POTREBUJETE MOLITEV
Če je kdo v posebni stiski: duhovni ali fizični. Ali pa trepeta za blagor svojih bližnjih, zaradi različnih razlogov, mi lahko pošlje prošnjo za molitev. Z veseljem bom daroval svoj prosti čas, da poizkusim izprositi Božjega blagoslova za Vas in za Vaše bližnje. V spodnji obrazec napišite molitveni namen, ter mi nepodpisanega, v neoznačeni ovojnici pošljite na naslov: Župnija Dolenja vas, Strma pot 2, 1331 Dolenja vas.