VSI SVETI
V nebeškem kraljestvu bivajo mnogi svetniki. Vsak dan goduje več svetnikov, so nekateri, ki so vedno aktualni, so nekateri na katere smo žal pozabili, so nekateri za katere sploh ne vemo, da so.
Vendar oni nikdar ne pozabijo kdo smo mi, ter za vsakega vedo, kdo je, ter kdo biva na tej naši zemlji. Zato Cerkev 1. novembra praznuje praznik vseh svetih – vseh svetnikov. Na ta dan bodo praznične maše ob 8-ih in 10-ih.
VERNI RAJNI
Vsak izmed nas ima nekoga, ki si je že poslovil s tega sveta, ter je bodisi že v nebesih, bodisi se očiščuje v vicah, upam, da ni nobenega v peklu. Za vse naše rajne bomo prosili pri treh svetih mašah, v petek 2. novembra in sicer ob 7-ih v Rakitnici, ob 7.30 v Prigorici, ter ob 8-ih v Dolenji vasi.
Nato pa se bomo popoldne zbrali ob 15-ih ko bomo molili križev pot za rajne, ki so umrli nasilne ali neprevidene smrti (bodisi med in po I. in II. sv. Vojni, za žrtve prometnih nesreč itd.) nato pa nadaljevali z molitvijo rožnega venca za duše v vicah.
Ob prazniku vseh svetih Cerkev podarja popolni odpustek, ki ga lahko v prvih sedmih dneh novembra darujemo za naše pokojne. Pridobi ga lahko tisti, ki opravi spoved, ni navezan na kakšen greh, prejme sveto obhajilo, obišče pokopališče in moli po namenu svetega očeta (npr. Očenaš, Zdrava Marija, Slava Očetu).
Vsem tem našim pokojnim, ki so morda že na poti v nebesa ali pa še v kraju očiščevanja bomo v naslednjih dneh namenili svoje molitve in dobra dela. Tako se bomo 1. novembra (ta dan zato, ker je dela prost dan), zbrali na naših pokopališčih, ter molili za naše rajne in sicer
ob 13.30 v Grčaricah
ob 14.00 v Rakitnici
ob 14.30 v Prigorici
ob 15.00 na Vidmu
KRISTUS KRALJ
Zadnja nedelja liturgičnega leta (25.11.) je nedelja Kristusa Kralja. Ta nedelja nas želi opomni, da je resnični vladar tega sveta Jezus Kristus. To opominjanje in spominjanje je potrebno, saj se nam lahko včasih, spričo zla in vsega hudega zazdi, da temu svetu vlada nekdo drug. Ta opomin nas tako uvede v pričakovanje resničnega kralja, ki prihaja. Toda to je že predmet adventnega časa. Za katerega uspešnost pa je potrebno, da na zadnjo nedeljo liturgičnega časa Jezusa priznamo kot svojega Kralja, ki prihaja!
ZAHVALNA NEDELJA
Že samo ime te nedelje (4.11.) govori o namenu te nedelje. Hvaležnost je milost. Milost, zato, ker je hvaležen človek zmožen videti Božje čudeže, delovanje Božje previdnosti. Za hvaležnost je seveda potrebna ponižnost, da Bogu priznamo lastnosti, ki mu pripadajo: Stvarnik, usmiljeni Oče, prijatelj.
Hvaležnost, je milost, zato si jo lahko pridobimo. To pa storimo tako, da pač molimo in to na najpreprostejši način, da za vsako stvar, ki se nam naredi, dobro ali slabo zmoremo reči: »Bogu Hvala!«
Na zahvalno nedeljo bomo torej rekli: »Bogu Hvala!«: za življenje, ki ga živimo, za družine, ki jih imamo, za prijatelje, ki nas obdajajo in podpirajo, pa tudi za to, da sem lahko dober mož, žena, prijatelj, sosed, soseda, za polja, ki obrodijo in za naše pridne roke, ki marsikaj koristnega naredijo.
Na zahvalno nedeljo se bomo zahvalili tudi za to, da je med nami Božji Sin Jezus Kristus, ki našo župnijo oživlja in poživlja, da imamo Jezusa tako blizu, da se nam po zakramente ni potrebno voziti daleč naokoli, da nas zvonovi vedno znova opominjajo na Jezusovo prisotnost, na Božjo moč in blagoslov, ki se dan za dnem razliva s cerkvenega hriba.
Na zahvalno nedeljo bo tudi ofer, ki bo namenjen za vzdrževanje duhovnika.
Naj se na koncu še jaz zahvalim, vsem župljanom in župljankam, za vse Vaše molitve in dobre namene, ter tudi za vse materialne darove, zame ali za župnijo. Hvala župnijski gospodinji in vsem sodelavcem pri župnišču in cerkvah. Hvala vsem sodelavcem in vsem ljudem dobre volje v naši župniji. Bog povrni.
Aleš Pečavar, župnik
SVETI LENART
Pobožnosti, ki jih v Cerkvi opravljamo, niso obvezne. Vendar nas, kakor že sama beseda pove po-božanstvijo. Preko opravljanja različnih pobožnosti, postajamo čedalje bolj sveti, čedalje bolj podobni Bogu, čedalje bolj svobodni. Tudi preko pobožnosti lahko človek pride do določene stopnje svetosti.
Pobožnosti nam pomagajo preživeti kakršno koli zlo, saj krepijo našo vero.. Kakor tudi Jezus Kristus, Božji Sin ni bil obvarovan pred zlom in je hudo trpel na križu. Pa vendarle, ker je bil Božji Sin je to lahko pretrpel in preživel z vstajenjem tretji dan. Tako nam tudi pobožnosti pomagajo preživeti marsikatero zlo, včasih ga celo preprečijo ali pa zmanjšajo zle posledice.
Zato bomo v nedeljo 4. novembra obhajali pobožnost »Blagoslova hleva in živine.« Sveti Lenart, ki goduje 6. novembra je namreč zavetnik živine, hlevov, kmetov. Zgodovina nas uči, da je začetek vsake civilizacije povezan z obdelovanjem polj. Vsaka obdelana njiva, vsaka glava živine ne pomeni samo možnost za preživetje, svobodo, neodvisnost, temveč tudi znamenje dobrih ljudi, ki talente, ki jim jih je Bog podaril uporabijo za nekaj dobrega, kakor nas uči Jezus v priliki o talentih (prim. Mt 25, 14-30).
Da je kmetovanje nekaj dobrega in da bo še boljše bo zato v nedeljo 4. novembra 2018 možnost, da nad svoje hleve in živino prikličete Božjega blagoslova. Blagoslovi se bodo vršili od 13-ih dalje. Svojo željo, da pridem in blagoslovim Vaš hlev, ter Vašo živino mi sporočite do sobote 3. novembra na tel. 031/347-427.