Vstopamo v sveti adventni čas. Beseda advent se prevaja kot pričakovanje. Pričakovanje Boga. V logiki pričakovanja je najprej spoznanje. V adventnem času naj bi torej spoznali, kako neverjetno se je Bog ponižal, da bi prišel do človeka. Na svetu ni človeka, ki bi se tako ponižal, kakor se je ponižal Bog. In zakaj se Bog poniža? Mislite, da Mu je to prijetno? Ker hudič ni prenesel tega ponižanja je postal hudič. Celotni pekel se posmehuje temu Božjemu ponižanju na človeško raven. In ves pekel se nenehno trudi, da bi to ponižanje uničil. Ker je razlog za to ponižanje Boga, ena sama ljubezen, ker je Bog ljubezen (1 Jn 4,16). Ko človek, vernik, to spozna, se mu ni težko pripraviti na to, da bo sprejel Boga. Kakor človeku ni težko sprejeti ljubezni sočloveka. V adventu se pripravljamo, da bi sprejeli, ne kakršno koli ljubezen, temveč Božjo ljubezen. In ta se razodeva v eni sami veliki ponižnosti, skromnosti in preprostosti.

In kako naj bi se pripravljali? Tako da bi vsakdo, ki bi Vas srečal bodisi v službi, bodisi v šoli, na cesti, lahko rekel: Blagoslovljene Vaše roke, ker lahko prijemajo Boga, kadar želijo. Blagoslovljena Vaša ušesa, ker lahko slišijo besede odpuščanja, kadar to potrebujejo. Blagoslovljeno Vaše srce, ker Vas Bog ljubi, četudi Vas lahko ves svet sovraži. Blagoslovljene Vaše ustnice, ker lahko molijo, prosijo, blagoslavljajo in hvalijo Boga. Blagoslovljeno Vaše življenje, ker ni osameljno, temveč del Katoliške Cerkve, Kristusovega telesa ki nas spodbuja, uči, vzgaja, ter tudi varuje pred silami zla. Zato, naj ta sveti adventi čas, resnično blagoslovi Vaše  roke, Vaša ušesa, Vaše srce, Vaše življenje in Vaše ustnice, da se bo na Božični dan razodela ljubezen Boga Očeta, ki nas je ustvaril, Božjega Sina Jezusa Kristusa, ki nas Odrešuje in Svetega Duha, ki nas posvečuje, ter da ga boste lahko sprejeli v svoje življenje.