Jezus išče hlev, kdo ga bo sprejel! Jezus ne išče palače, vile, ali znanstvene postojanke, kjer je vse počiščeno, popolno in sterilno. Tam Jezus nima kaj iskati, kajti tam so ljudje sami sebi dovolj. Hlev pa koprni po čistoči, hlev hrepeni po bogastvu, mrzel hlev išče toplino. Tisti, ki leta nad oblaki, ki na vse gleda zviška ne more videti Boga. Samo tisti, ki je pri tleh, ki se s strahom in trepetom ozira k višku, tisti bo lahko videl in sprejel Boga. Adventni čas predstavlja pričakovanje Boga. Na Božični dan se Bog poniža do skrajnosti in se učloveči v podobi majhnega dojenčka Jezusa Kristusa. Majhnega nebogljenega dojenčka, ki se ne more sam ne hraniti, ne umivati in je popolnoma odvisen od matere Marije in Jožefa. Takšni moramo biti mi: nebogljeni in se popolnoma prepustiti Bogu Očetu, da nas sprejme v svoje naročje, ter nahrani, umije, ter tudi varuje. Nič hudega, če je naše življenje podobno hlevu, umazano, revno in mrzlo. To je tisto, kar Jezus išče: da bi nas očistil, obogatil in ogrel. Napolnil s svojo milostjo. Jezus ne išče popolnih ljudi, kajti popolni ljudje ne hrepenijo po Odrešenju. Jezus išče grešne, nepopolne, umazane in revne, uboge in bedne, zato, da bi jim lahko izkazal ljubezen. Na Božični dan se torej Bog poniža do skrajnosti in se učloveči, zato, da bi nas na Veliko noč popeljal v slavo vstajenja. Vse se vrti okoli Velike noči. Toda da Jezus lahko vstane od mrtvih, se mora najprej roditi. Da mi lahko z Jezusom vstanemo v življenje, ga moramo najprej sprejeti. Temu je namenjen advent in posledično Božič.