Nova evangelizacija. Ste že slišali za ta strokovni izraz? Prvič se je pojavil okoli leta 1970 iz ust pokojnega papeža svetega Janeza Pavla II. Vsi papeži so ta izraz dopolnjevali in poudarjali njegovo pomembnost. Pomeni pa to, da je potrebno Evropo, na novo evangelizirati, saj je pozabila na svoje krščanske korenine.
To je sicer globalni verski proces, ki pa se začne v domači župniji, domači
družini.

Ta proces pa velja za vse, ki so krščeni v Katoliški Cerkvi. Za nas je Jezus Kristus naša identiteta. On naj bi dajal, ne samo smisel našega življenja, temveč tudi Odrešenje in Zveličanje. Ko pa vernik preneha hoditi k nedeljski maši, ko preneha obhajati in prejemati zakramente, ko neha živo verovati in so mu pomembne samo neke tradicionalne navade, ki včasih prehajajo v razvade, takrat postaja vernik nevernik. Vera je takšna, kakršna je (bila), toda (ne)vernikov odnos se spreminja. Odnos pa, če ga hočemo imeti, ga moramo graditi. Najprej odnos z Bogom, nato še z bližnjimi.

Vendar pa pri marsikomu ostane tradicija. To je človeški doprinos k razumevanju vere. Lahko nas pripelje k Bogu, lahko pa nas tudi ovira. Tradicija ni zakon, tradicija je samo priporočilo. In kadar tradicija postane zakon, takrat se sprevrže v vraževerje ali pa še kaj hujšega, to pa vodi stran od Boga. Kaj nekomu pomeni Bog, kaj nekomu pomeni Cerkev in tradicija pa se v resnici pokaže takrat, ko se neka tradicija bodisi spremeni, prilagodi,
prestavi, bodisi ukine.

Namen nove evangelizacije je torej poglobiti in utrditi posameznikovo vero. Utrditi temelje krščanske identitete, še posebej v svetu, ki postaja ena sama velika globalna vas, v kateri se posameznik izgublja, saj za širšo družbo ni pomemben. Toda za Boga je pomemben vsak človek, ne samo vernik.

Temu je med drugim namenjeno tudi Leto Božjega usmiljenja, ki smo ga začeli obhajati 8. decembra 2015 na praznik Brezmadežne. Vsak in čisto vsak ima pravico do Božjega usmiljenja, pravico do zakramentov, pravico do
Cerkve, toda skupaj s pravico pa obstaja tudi dolžnost, da gradi svojo vero, svoj odnos z Bogom. Kajti brez Boga je vse skupaj zgolj suhoparna tradicija, ki nas peha sem ter tja.

Zato Vam na začetku novega leta želim, da bi uspeli v letošnjem letu 2016 poglobiti in utrditi svojo vero, upanje in ljubezen do Jezusa Kristusa. Da bi bilo življenje že tu na zemlji polno čudežev in vsega dobrega, obenem pa, da bi bilo dobro in lepo krščansko življenje vstopnica za večno življenje v nebeškem kraljestvu.