Krvavi pot poti,
ko na sestankih sedi,
papirje preklada,
šefa pa od nikoder ni in ni.

Kri mu polzi,
po prerezanih žilah,
ves obupan in sam
na robu čepi.

V umazani sobi,
rumeni od staranja,
starec leži, gleda skozi okno
solza mu po licih zdrsi.

Razočaran in strtega srca,
pred računalnikom sedi
in čaka, da ljubezen,
mu z ekrana pomaha.

Toda tukaj je Nekdo, ki vse to prestal je,
in vse to položil v grob,
da Ti nikdar ne bi več krvavega potu potil,
da nikdar več, rane se ti ne odpro,
da nikdar več, po licih solza ne zdrsi
da nikdar več, ljubezni ne čakaš.

Vse to je v grob bilo je položeno,
zdaj vstani o kristjan, z Jezusom
v novo življenje, kjer ni skrbi, ne obupa,
kjer osamljenost je bajka in ljubezen
se kot zarja svetlika.