Otroci 3. in 9. razreda, ki izpolnjujejo pogoje (nedeljska maša) bodo 8. maja prejeli prvo sveto obhajilo, 15. maja pa zakrament svete birme.

MAŠNI NAMENI – MAREC

Urnik svetih maš:
nedelja: ob 8-ih in 10-ih
torek in sobota: ob 8-ih
ostale dni: ob 18-ih

Urnik svetih maš se lahko spremeni. Spremljajte nedeljska oznanila! Ob praznikih je urnik svetih maš napisan posebej! Pri obisku svetih maš upoštevajte pogoje za preprečevanje COVID-19, ki bodo takrat v veljavi. Mašni nameni se pobirajo na prvi petek v času uradnih ur za naslednji mesec (npr. marca za april) Župnijska cerkev je za osebno molitev odprta vsak dan od 9-ih do 18-ih Adoracija pred Najsvetejšim zakramentom je ob četrtkih ob 21-ih.

VEROUK ZA STARŠE
V milostnem postnem času bo potekal tudi verouk za starše in sicer: 7. marec ob 19-ih Verouk za starše bo potekal v župnijski cerkvi. Verouka naj se udeleži vsaj eden od staršev. Pri tem upoštevajte tiste predpise za preprečevanje COVID-19, ki bodo v tem času v veljavi.

BRALCI BERIL
- Bralci beril lahko v času branja Božje besede masko odmaknejo.
- Preko e-maila lahko predhodno prejmete berilo, da se doma pripravite, v tem primeru pošljite e-mail na: ales.pecavar@rkc.si
- V primeru, da je bralec odsoten in tisti dan, ko je razporejen ne more brati naj poskrbi za zamenjavo.

VEROUK

Verouk za 5., 4., 3., 2., 1., razred bo 07.03.2022 in 21.03.20222
14.00-14.30 5. razred
14.30-15.00 4. razred
15.00-16.00 3. razred
16.00-16.30 2. razred
16.00-16.45 1. razred

Verouk za 6., 7., 8., razred bo 14.03.2022 in 28.03.2022
14.30-15.00 6. razred
15.00-15.30 7. razred
15.30-16.00 8. razred

Verska vzgoja otrok je kompleksen projekt, h kateremu moramo pristopati celostno. Tudi če bi bil verouk 2x na teden, otrok pri verouku v najboljšem primeru dobi zgolj sistemsko potrditev domačega verskega življenja. To,kar otrok izve pri verouku pa brez zgleda staršev in družbe ne more praktično uporabiti. Verouk torej ne more nadomestiti praktičnega zgleda staršev. Nadvse pa je pomembna Božja milost, ki jo pridobimo ob navzočnosti Jezusa v svetih zakramentih.

Starši opravičijo otroka, če ga ne bo k verouku. Zelo redkokdaj se zgodi, da se kdo opraviči, ker ga ne bo ali ga ni bilo v nedeljo pri maši. Pri verouku se otrok sreča s katehetom oz. župnikom. Pri nedeljski sveti maši pa se sreča z Božjo milostjo. In ta je za zveličanje potrebna, kakor se učimo pri verouku. Kaj je bolj potrebno opravičila naj vsak sam presodi.

Prosim, da odgovorite na naslednja vprašanja z »Da« ali »Ne«. Glede na odgovore, boste na koncu dobili odgovor:

1. Ko greste na sprehod ali kdaj zavijete in vstopite v župnijsko cerkev, četudi samo za 5 minut. Kapelica sv. Marjete in cerkev sv. Ane ne štejeta, ker tam Jezus ni navzoč v Najsvetejšem zakramentu, zato tam ni Božje milosti.
2. Greste k sveti maši tudi, če ste utrujeni, se vam ne da, ali pa ko pridete s zabave v nedeljo ob 3h zjutraj?
3. Ko ste na počitnicah čez vikend (morje, smučanje) ali v svoj urnik vključite obisk svete maše v tistem kraju (državi), kjer počitnikujete.
4. Ali vas je otrok že kdaj videl, da ste opravili spoved? Vas bo videl opraviti spoved pred veliko nočjo, kakor je to zapovedano.
5. Skušate redno hoditi k obhajilu, ter se za vzdržite v primeru velikega greha, ter to otroku ustrezno razložite (ne grem k obhajilu, ker sem napravil velik greh in moram zato iti prej k spovedi.
6. Ali doma kaj molite?
7. Ta zgled otroku daje vedeti, da živite iz svoje vere, ter vero resno jemljete, kot vrednoto in pomoč v življenju. Otrok vas opazuje, ter se skuša po vašem zgledu ravnati. Tega noben verouk ne more dati in tega se pri verouku ne da naučiti. Tako otrok počasi dojame pozitivno vrednost vere in odnosa z Bogom. Tudi če se kasneje oddalji od vere, bo na stara leta še vedno nekaj imel.
8. Imate kakšen objektivni razlog, da ne morete peti v cerkvenem pevskem zboru ali brati Božje besede ob nedeljah?
9. Ko so delovne akcije okoli cerkve, se jih udeležujete.
10. Ali se trudite biti aktivno udeleženi v župnij in ste v pomoč pri gospodarskem in pastoralnem upravljanju župnije?
11. Ko bo pred veliko nočjo čiščenje župnijske cerkve, se boste tega udeležili, boste dali to prednost pred vsemi ostalimi dejavnostmi.
12. Če otrok lepo in dobro bere ga kdaj spodbujate, da bi se pridružil skupni bralcev Božje besede. Ali pa če ima posluh k cerkvenemu pevskemu zboru?
13. Ali otroka spodbujate k ministriranju (tudi pri pogrebu), pobiranju puščice.
14. Je vaš otrok vpisan k skavtom?
15. Ali ste otroka vpisali h gasilcem, ga spodbujate, da je udeležen pri kakšni prostovoljni dejavnosti v kraju? – to je čista evangeljska dobrodelnost.
16. Ali otroka v nedeljo pripeljete samo ob koncu maše, ko se delijo listki?
17. Ali se večkrat zgodi, da ste v nedeljo vsi bolni, v ponedeljek pa doživite čudežno ozdravljenje?
18. Ali v prisotnosti otroka preklinjate Boga. Opravljate, obrekujete Cerkev, ter ne morete o Cerkvi, duhovnikih, škofih, papežu najti in povedati nič lepega, dobrega?
19. Ali se v prisotnosti otroka norčujete iz zakramentov?

Cerkev, vera, to ni krožek, temveč je način življenja v skupnosti. Kjer je vsak pomemben in vsak lahko po svoje prispeva tako k bogočastju, kakor k kupni blaginji.

Ko se udeležujete skupne molitve in ko pomagate pri gospodarskem in pastoralnem delovanju župnije, s tem  zgledom vzgajate samo v zrelega, odraslega in odgovornega kristjana.

Otrok to po vašem zgledu sprejema in tudi živi. Vera, župnija mu ni breme, temveč vrednota. Tako bo prepoznal vrednote tudi v širši družbi, ter bo dober član vsake družbe.

Kako naj otrok ob takih in podobnih negativnih zgledih veruje v lepoto in dobroto Boga. Otrok s tem Boga,  verouk doživlja kot nasilje in k temu ga silijo starši.  Namesto, da bi mu bila vera v pomoč, mu bo v breme.

Če ste pri vprašanjih od 1 do 14 odgovorili pritrdilno in od 15-16 negativno, vam lahko samo čestitam. Živite iz svoje vere in to svojo vero tudi izpovedujete, ter s svojim zgledom otroka celostno versko vzgajate, ter mu pomagate vzpostaviti zdrav in primeren odnos z Bogom. Za vašega otroka verouk deluje pozitivno – kot potrditev domačega verskega življenja. Minimum verouka, ali občasna odsotnost verouka za otrokov verski razvoj in odnos z Bogom ne predstavlja grožnje. Otrok za to ne bo nič prikrajšan.

Če pa ste pri vprašanjih od 1 do 14 odgovorili negativno in od 15-16 pozitivno, potem pa vam sporočam, da ste lahko zelo zaskrbljeni. Svoje vere ne živite in je ne izpovedujete. Zato verouk, tudi če bi bil 4x tedensko, in tudi če bi otrok doktoriral iz teologije, deluje negativno – verouk ne daje otroku potrditve domačega verskega življenja. Še več, otroka to zmede, saj pri verouku govorimo eno, doma pa počnete čisto nekaj drugega ali celo tretjega. V tem primeru otroka hote spravljate v stisko.

KRIŽEV POT
Vabljeni k skupni molitvi križevega pota na župnijskem dvorišču vsak postni petek ob 17.30. Zberemo se pri prvi postaji na župnijskem dvorišču. Zaključimo v župnijski cerkvi, križevemu potu sledi sveta maša. Če se bo križev pot končal pred 18-ih, se bo prej sveta maša tudi začela prej. Molitev križevega pota bo potekala ob vsakem vremenu. Vzdržujte razdaljo 1,5 metra ter ostale ukrepe za preprečevanje epidemije, ki bodo takrat v veljavi.

ČIŠČENJE ŽUPNIJSKE CERKVE
V postnem času, kot času duhovne prenove, se spodobi, da očistimo tudi kraj, v katerem obhajamo in hranimo Najsvetejši zakrament. Zato Vas soboto 2. aprila vabim k čiščenju župnijske cerkve. Čiščenje se bo pričelo ob 14-ih.

POST MISLI
In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno. (Rim 12,2)

Nobena slaba navada, ali razvada se ne more odsloviti, in nič se en bo spremenilo, če naše misli ostajajo slabe. V postnem času imamo lahko raznovrstne postne akcije, lahko se bičamo ali kako drugače pokorimo… in vendarle lahko človekova hudobija narašča, se ne zmanjšuje, če je vse človekovo »mišljenje in hotenje njegovega srca ves dan le hudobno« (1 Mz 6,5).

Zaslužni papež Benedikt XVI: »Postni čas pomeni, da posebej pazimo na to, kar prihaja v naše srce. V postnem času intenzivno pazimo, kaj govorimo, mislimo in delamo. Iz malenkosti gradimo neke večje, polnejše stvari«.

Zato se bomo v postnem času trudili:
- da za vsako slabo stvar, ki jo na sočloveku vidimo ali slišimo poiščemo dve dobri
- se izogibamo opravljanju, obsojanju, sojenju in kritiziranju, če pa smo v družbi, ki to počne jasno rečemo ne, oziroma skušamo pohvaliti, hvaliti, opravičiti
- ne gledamo in ne poslušamo TV in radio poročil, ali pa raznih oddaj, ki »dobrohotno« razkrivajo zlo. Če samo o zlu poslušamo, bomo težko videli dobro. Ne se bati, da bi kaj zamudili. Če bo slučajno konec sveta bomo o tem primerno obveščeni. Čas, ki bi ga posvetili televiziji ali radiju, zapolnimo, da preberemo kakšno pobožno knjigo, Sveto pismo ali pa v tem času naredimo dobro delo