Zvezda je Svetim Trem Kraljem kazala pot do Zveličarja. To ni bila kakršna koli zvezda. Bil je nenavaden naravni pojav, ki je pritegnil pozornost treh modrecev, ki jim običajno pravimo Sveti Trije kralji. Preučevali so svete spise in prišli do spoznanja, da jih bo ta zvezda pripeljala do novorojenega kralja, ki bo vzpostavil nebeško kraljestvo.

Blagor njim, ki so imeli zvezdo in so ji lahko sledili. Kaj imamo pa mi?!? Če je pri Bogu kaj navadnega, je to, da je pri njem vse nenavadno. Ko živimo navado, tradicijo, rutino, potem se zna zgoditi, da bomo spregledali Boga. Kakor so ga spregledali farizeji in Herod. Še več, zaspali so in ta nenavadnost jih je prebudila, ter prestrašila. In ta strah je okrnel njihova srca. Da niso sprejeli Božjega Sina Jezusa Kristusa.

Tudi v našem življenju se dogaja marsikaj nenavadnega. Srečujemo se z ljudmi, ki pretresejo naše navade, rutine. Pridejo dogodki, ko moramo zaviti iz ustaljene poti in znajdemo se v nečem popolnoma drugačnem. To so te Betlehemske zvezde, ti nenavadni pojavi. Lahko se jezimo, užaljeno zaloputnemo z vrati in zamudimo priložnost, da bi lahko zaupali v Gospoda in ga našli ravno tam, kjer bi ga najmanj pričakovali. Nihče ni pričakoval, da se bo Jezus rodil v Betlehemu, v hlevu. Pa se je!

V novem letu, ki prihaja Vam vsem želim, da bi v vsaki še tako nenavadni stvari, dogodku, videli priložnost, kar je zvezda bila, za globok in oseben odnos z Jezusom Kristusom in posledično s svojo sorodno dušo.

(foto: pixabay.com)