Po dobi industrializacije, ko v morju plava na milijone ton plastike, gre človeštvo v dobo narave: vse je ali mora biti eko in bio in 100 % naravno. Električni avtomobili, za katere elektrika prihaja iz nukleark, termoelektrarn …

Če nisi eko, če nisi bio, nisi naraven, če nisi alternativen, nisi kul, nisi dober, si proti, čemu že?

Vračamo se k prednikom, ter njihovemu naravnemu načinu življenja in dela. Ki pa velikokrat ne vključuje Boga, ki pa je bil bistveni del njihovega naravnega načina dela. Kakor narava zahteva mirovanje, da se obnovi – zimski mraz, poletna vročina – tako potrebuje tudi človek Boga, da se v njem odpočije, obnovi. Tako pravi prerok Izaija: »Če se spreobrnete in ostanete mirni, boste rešeni , v mirovanju in zaupanju je vaša moč, pa niste hoteli « (Iz 20,15)

Sveta spoved in nedeljska sveta maša je tisti trenutek v tednu in življenju, ko obmirujemo v Božji prisotnosti in milosti, da se lahko naše telesne, duhovne in psihične moči, obnovijo ter v polnosti zaživijo. Žival ima in je podrejena naravnemu nagonu, ki jo prisili v mirovanje, da ohrani ali obnovi svoje življenjske moči – v najhujši vročini nobena žival ne skače po polju. Človek pa ima Boga, ki skrbi (včasih prisili namesto nagona) za človekov naravni telesni, psihični in duhovni mir.

Če seveda uspe preseči svoje predsodke in se Bogu podrediti, kajti v mirovanju in zaupanju v Boga je naša moč!