Z vero je podobno kot z ozimnico. Celo leto se mučimo na vrtičkih in njivah, zato da si lahko jeseni pripravimo ozimnico. Največji ponos vsake gospodinje in vsakega gospodarja je, ko jeseni vidi polno shrambo in polno kaščo.

Zakaj to počnemo, zakaj kot veverice ali hrčki spravljamo na stran? Da bomo imeli za takrat, ko nam bo hudo, ko bo vsega manjkalo, da bomo imeli nekaj »domačega«. Podobno je z vero, da nam v vsaki življenjski situaciji pove kdo smo, kaj smo, kaj naj delamo in predvsem čemu smo.

Če hočeš nekaj imeti, moraš tudi nekaj vložiti. Na vrtičku ali njivi lahko uporabljaš pesticide. Lahko greš v trgovino in si iz kupljenih stvari napraviš ozimnico. Pa veš potem kaj ješ?
Vlaganje je zoprno opravilo. Polno nekega pacanja in mečkanja. Pozabiš eno pomembno malenkost in čez en mesec je vse plesnivo.

Tudi kar se tiče vere, lahko na hitro nekaj napraviš, zato da odkljukaš, vzameš tisto, kar ti paše, kadar ti paše, neprijetne stvari pa pometeš pod preprogo. In potem se čudiš, da stvar ne deluje. Prava vera, če jo neguješ in gojiš, kot je prav bo dodala kar manjka in odvzela, kar je preveč, da boš lahko prišel skozi nebeška vrata, ki so silno ozka in majhna.

Svetniki meseca oktobra so delali po pravilih vlaganja in so ko je bilo na zemlji hudo preživeli in sedaj uživajo blaženo večnost. Ni pomembno ali prideš v nebesa s stisnjenimi zobmi ali z nasmeškom. V nebesih ne more biti drugače, kot da so vsi veseli, srečni in zadovoljni.

(foto: pixabay.com)