Svečnica ali Jezusovo darovanje je praznik, ki ga obhajamo na začetku meseca februarja. Označuje dogodek, ko so Jezusa starši prinesli v tempelj. Po običaju judovske postave, vsak prvorojenec, živali ali človeka, pripada Bogu. Žival, ki ne bi bila odkupljena mora biti usmrčena, otrok, ki ne bi bil odkupljen mora ostati v templju. Zato je bilo potrebno Jezusa, kot prvorojenca odkupiti. Marija in Jožef sta v templju darovala dva golobčka, kot odkupnino za prvorojenca Jezusa.

V katoliški tradiciji pa ta praznik označuje življenjsko darovanje Bogu posvečenih oseb. Kakor je prvorojenec posvečen Bogu, tako so redovniki, redovnice, duhovniki in škofje posvečeni Bogu.

Kakor so za Jezusa darovali dva golobčka, tako Bogu posvečene osebe darujejo svoje življenje. Življenje Bogu posvečene osebe predstavlja tistega golobčka, ki ga novo izvoljeno Božje ljudstvo daruje Bogu.

To življenjsko darovanje posvečene osebe ponazarja sveča. Sveča použiva smo sebe, da lahko oddaja svetlobo pa tudi toploto. Tako Bogu posvečena oseba použiva samo sebe, da imamo v naših cerkvah in cerkvenih skupnostih svetlobo in toploto Jezusa v svetih zakramentih, molitveno priprošnjo vsemogočnemu Bogu.

V ciklu krščanskega življenja je v ospredju darovanje. Ne žrtvovanje. Žrtev je nekaj krvavega, trpečega in bolečega, velikokrat prisiljenega. Bog zato noče žrtve: »Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.« (Mt 9,13) Jezusova smrt na križu se včasih imenuje žrtev, zaradi prevoda, vendar je v bistvu daritev, ker gre prostovoljno na križ, ter je zato darovanje. Nobena Bogu posvečena oseba ne more biti prisiljena, da se žrtvuje, vedno se daruje. Kakor nas nihče ne more in ne sme prisiliti da se poročimo, krstimo, prejmemo zakrament svete birme, tudi v imenu gole tradicije ne.

Bogu posvečena oseba se torej Bogu prostovoljno daruje, in to je dejanje usmiljenja. Nihče vam ne more izkazati večjega usmiljenja, kot to, da za vas mašuje, da za vas moli, da o vas dobro in lepo mislil, da je z vami ne glede na vaš »karakter«.  Danes velikokrat jemljemo vse samoumevno, tudi kar se tiče vere, Cerkve in Boga. Zato je vera in Cerkev velikokrat žrtev in ne daritev. In ker je žrtev je nekaj neprijetnega, nekoristnega, ter ne prinaša sreče in zadovoljstva, kot ga prinaša daritev.

(foto: pixabay.com)