Vsi starši, kateri bi radi, da Bog njihovim otrokom podeli dar vere, lahko svoje otroke prinesejo h krstu:

10. marec. Obvezna priprava na krst, ki se jo udeležijo starši in botri bo 7. marca ob 17-ih.Pred pripravo naj se starši oglasijo v župnijski pisarni ob petkih od 16-17, zaradi vpisa v krstno knjigo. Datumi priprav na krst se lahko spremenijo, spremljajte aktualna tiskana in nedeljska oznanila.

 

 

MAŠNI NAMENI – marec 2024

Ker je Sveta maša življenjsko resna zadeva, nekaj navodil in priporočil glede Svete maše

• Sveta maša ni pravica ne dolžnost, je življenje Jezusa Kristusa in kot vsako življenje se lahko začne in konča prej ali kasneje, zato bodite vsaj 10 minut pred uro začetka v cerkvi. Zato boste šli prej iz službe, od doma, vzeli dopust, vztrajali v mrazu in vročini – naj neverniki vidijo, vašo vero. Tudi tako se oznanja evangelij!
• Če hodite redno k obhajilu, morate tudi redno hoditi k spovedi. Prejemanje obhajila brez posvečujoče milosti svete spovedi je nespodobno.
• Obhajilo morate prejeti tako, da duhovnik vidi, da ste obhajilo prejeli. Pri obhajilu naj se vam ne mudi. To je intimni dogodek med vami in Bogom. Duhovnik ni samo delivec, temveč je tudi varuh svetih skrivnosti, zato v primeru, da ne izkažete dovolj spoštljivosti do svete hostije, le to vzame nazaj!
• Tisti, ki se obhajate na usta, »morate usta odpreti tako, da duhovnik položi hostijo na jezik. Ne smete jo prijeti z zobmi, če tako naredite je bolje, da sploh ne hodite k obhajilu« (prim. Joseph Ratzinger – Benedikt XIV.) Pri obhajilu naj se vam ne mudi. To je intimni dogodek med vami in Bogom.
• Mašnih namenov med mašo se ne imenuje posebej, razen pri pogrebni maši – zadušnici. Tisti, ki je dal za mašo ve za kaj (koga), je daroval in Bog ve, za koga (za kaj) se Sveta maša daruje. Kdor bo zavestno pri Sveti maši bo v srcu začutil, da je bila Sveta maša opravljena po danem namenu.

 

Urnik svetih maš se lahko spremeni. Spremljajte nedeljska oznanila! Ob praznikih je urnik svetih maš napisan posebej!  Mašni nameni se pobirajo osebno v župnijski pisarni na prvi petek v času uradnih ur za naslednji mesec (npr. marca za april)

 

Župnijska cerkev je za osebno molitev odprta vsak dan od 9-ih do 18-ih

 

Zakrament svete spovedi lahko opravite (razen če pride kaj vmes):

• pol ure pred večerno sveto mašo
• po dogovoru

 

Ob zadnji (smrtni) uri, oz. ko opazite, da se življenje zaključuje, poskrbite, da boste prejeli poslednje zakramente! Zvoniti po toči je prepozno! Ker noben človek ne more biti 24 ur na dan, 365 dni na leto na razpolago, se včasih zgodi, da nisem na razpolago. V tem primeru se obrnite na sosednje župnije.

 

 

VELIKI TEDEN

 

Veliki teden s Cvetno nedeljo, letos 24.3.2024. Na cvetno nedeljo se spominjamo Jezusovega prihoda v Jeruzalem. Jezus pride v Jeruzalem, da bo izpolnil Božjo voljo, ter umrl na lesu križa, da bi ga Bog obudil od mrtvih, ter da bi mi po tem vstajenju živeli vekomaj.

 

Običajno je pred mašo ob 10-ih procesija z zelenjem. Če bo letos tudi, bo oznanjeno nedeljo prej.

 

Na Veliki četrtek v stolnicah škof z duhovniki obhaja krizmeno mašo. Pri tej sveti maši se posvetijo sveta olja (bolniško, krstno, sv. krizma). Zvečer pa se bomo zbrali ob 19-ih, ter obhajali »Zadnjo večerjo«. Pri tej zadnji večerji je Jezus prvič 'maševal', ter postavil zakrament svete evharistije, ter tako izpolnil svojo obljubo, da bo z nami do konca sveta. Pri tej sveti maši se ugasnejo zvonovi, ki molčijo do velike noči.

 

Na veliki četrtek po sveti maši, se Najsvetejši zakrament odnese v Božjo ječo, ter je običajno celonočno češčenje. Ker zaradi mojih zdravstvenih razlogov ne zmorem več celo noč prebedeti, letos celonočno češčenje odpade. Po sveti maši na veliki četrtek bom na voljo za sveto spoved do 21.30.

 

Na veliki petek obhajamo Jezusovo smrt na križu. Križev pot bomo molili ob 15-ih na župnijskem vrtu. Ob 19-ih pa bodo obredi Velikega petka. To ni sveta maša, temveč obredi češčenja Jezusove smrti. Na veliki petek ni svetih maš. Po starodavni navadi se na veliki petek pripravi velikonočna jedila, saj vse te vonjave vzbujajo v nas skušnjave in večje kot je premagovanje, večje je naše zasluženje.

 

Na Veliko soboto Jezus leži v grobu. Mi pa objokujemo njegovo smrt in naš greh, ki je to povzročil. Obenem pa pričakujemo in čakamo, da Bog napravi največji čudež – Jezusa obudi od mrtvih. Ob 7-ih se bo blagoslov velikonočnega ognja, vabljeni, da ga pridete iskat, ter z njimi prižgete svoja kurišča.

 

Vrhunec predstavlja Vigilija – bdenje (čakanje, da Jezus vstane od mrtvih), ki jo bomo začeli na veliko soboto ob 20-ih. To je sveta maša vseh svetih maš, prepletena s starodavnimi obredi, nekateri so stari 2.000 let.

 

Velika noč. Največji in najpomembnejši krščanski praznik. Na Veliki noči temelji naša vera. Vedno je ob nedeljah, ter je zato vsaka nedelja mala velika noč. Praznovanje Jezusovega vstajenja od mrtvih bomo začeli ob 7-ih zjutraj z velikonočno procesijo.

 

 

KRIŽEV POT

 

Križev pot je pot greha, pot krivde. Ni človeka, ki se ne bi kdaj pa kdaj soočil z grehom, s krivdo. Včasih kot povzročitelj, včasih pa kot žrtev. In Jezus Kristus se je z grehom, s krivdo soočil v najhujši možni obliki: kot žrtev, kot tisti, ki mu je bil povzročen greh, krivda, krivica. Kajti Jezus Kristus je bil popolnoma brez greha, je pa doživljal moj, tvoj, naš greh.

 

Križev pot, je pot, ki jo človek prehodi, od padca do vstajenja. In to zadnje je najbolj pomembno. Vsi padamo od prvega to zadnjega. Ampak vsak pa ne vstane in se ne pobere. In to je največja tragika človeškega življenja. Ko nas padci tako potrejo, tako uničijo, da ne moremo več vstati. Tako na primer lahko nekoga nenehno kritiziramo, vidimo in opozarjamo na njegove, njene napake in to seveda lahko človeka prej ali slej zadene in pade. Lahko doživljamo krivice, se ne moremo upreti skušnjavi, preizkušnja je prehuda itd.

 

Ne gre za vprašanje kdo je kriv. Mi velikokrat iščemo krivca, se skušamo opravičiti. A noben, razen Boga ne ve točno, kaj je v človekovem srcu. Povzročitelj nekega zla, je lahko tudi žrtev, ki se ne more pobrati drugače, kot da ponovno povzroča zlo. Žrtev se lahko hitro spremeni v povzročitelja ali povzročitelj v žrtev. Ali če povemo drugače: plen lahko postane lovec.

 

Zato je tukaj križev pot, da se poberemo iz naših padcev, ni pomembno kdo je kriv: mi sami ali nekdo drug. Jezus je trikrat padel – to je znamenje neskončnosti padcev. Če je Jezus padel, še bolj padamo mi. Toda pomembno je da se poberemo in nadaljujemo življenjsko pot v zaupanju, da Bog odpušča, da Bog pomaga, da je Bog tukaj, da nismo sami, prepuščeni samemu sebi.

 

Če pobožnost križevega pota jemljemo resno in ga resno in zavzeto molimo in izvajamo, nam lahko pomaga k spreobrnitvi – to je, da vse dobro in slabo, greh in krivdo, vzrok in posledico prepustimo Bogu.

 

Pobožnost križevega pota bomo v župnijo opravljali vsak petek, ob 17.30 na župnijskem vrtu, ob vsakem vremenu. Na veliki petek pa ob 15-ih. Molili pa bomo Križev pot Magdalene Gornik.

 

 

LEPO JE!

 

Na sedežu se zravnaš, poravnaš vse kosti, nekajkrat globoko zadihaš, in sprostiš vse mišice in kite in vsa veziva, pomisliš na Jezusa, ko si v spomin prikličeš podobo Svete hostije v monštranci in lahko rečeš: »Lepo je! Nič ne manjka, vsega je dovolj. Če bo tako, kot je bo čisto zadovoljivo, nič več, lahko je manj, zagotovo pa ne več.«

 

V kolikor pa misliš, kaj vse bi moralo biti, kaj vse ni tako kot bi moralo biti, koliko krivic je v mojem, tvojem, svetovnem življenju, ter podobne turobne misli… vse je v naši glavi…

 

in zato je postni čas. Da lahko rečeš, misliš in živiš, kot v prvem odstavku, namesto, da zgrbljen v dve gubi, životariš ko govoriš, misliš in živiš kakor v drugem odstavku.

 

Težko je ljudi prepričati, da je vse vredu, da je lepo, da nam nič bistvenega ne manjka, tudi če gredo detajli življenja malce po svoje. Toda pomembna je struktura. Ne samo tisto, kar se na strukturo naveša in se najbolj vidi. Težko je ljudi prepričati, da je vse vredu, da je lepo, da nam nič bistvenega ne manjka. Kakor je ljudi težko prepričati, da naj se preprosto prepustijo Bogu in zaupajo. Zakaj pri krščanstvu ne gre za prepričevanje, morda za pričevanje. Zakaj pri Bogu gre za osebno odločitev, posameznika. Ti se moraš odločiti za Boga in tako tvoj mož ali tvoja žena in tvoj otrok in tvoj vnuk itd.  in iz te odločitve boš ti živel kot kristjan, boš hodil v nedeljo k maši, boš hodil k spovedi, boš častil Najsvetejši zakrament, se boš prepuščal Bogu in zaupal.

 

Medtem, ko turobne misli pridejo same od sebe, saj smo s turobnimi mislimi preparirani praktično od zibelke dalje: televizija, internet, časopisi, spomini drugih vse to je polno turobnih misli, zaradi katerih pač ne moreš zreti v lepoto Njega, ki Odrešuje svet. In ja, greh človek stori kar tako sam od sebe, z levo roko. Človeka ni potrebno dosti prepričevati, da opusti dobro in stori slabo.

 

Za dobro, za dobre misli, za dobre stvari, pa se je potrebno odločiti in včasih prav posebej in resnično potruditi. Zakaj slabe stvari, slabe misli pridobivamo, ustvarjamo. Dobre stvari pa odkrivamo. In zato je postni čas, s svojo dejavnostjo, da odkriješ lepoto Njega, ki Odrešuje svet, da odkriješ da ti nič bistvenega ne manjka, in da je svet ustvarjen po Božji zamisli, in človek ustvarjen po Božji podobi, kakor Bog: resničen, dober, lep in edini – drugega ni. Ter da se tega začneš zavedati, to ceniti, spoštovati in, morda, nikoli ne veš, celo ljubit. Boga.