Velika noč je lahko še eden v vrsti tradicionalnih praznikov. Lahko pa se v nas na Veliko noč tudi kaj premakne na bolje. Velika noč za Jude pomeni, da Bog ni pozabil nanje, ter jih je pred davnimi leti izpeljal iz egiptovske sužnosti v obljubljeno deželo.

Za nas kristjane – Božje novo izvoljeno ljudstvo – pa je Velika noč predvsem praznik upanja, kar izraža Jezusovo vstajenje od mrtvih. Kakor nima vsak krava godu, tudi vsak ne vstane od mrtvih. Temveč samo tisti, ki so poklicani in se temu klicu odzovejo. Če Bog lahko obudi od mrtvih, lahko napravi še kaj drugega in to je naše upanje.

Velika noč nas kot stare Izraelce osvobaja. Svoboda ne pomeni, da živiš brez omejitev. Vedno te bo nekaj omejevalo. Biti svoboden pomeni, da te ni strah. Strah človeka omrtviči, ohromi. Žival se v najhujšem strahu naredi mrtvo. Strah pa te ni, če živiš v veri, da je nad teboj Nekdo, ki je Vsemogočen – Bog, ki lahko najhujše zlo obrne v dobro. Zaradi strahu bomo obstali, obležali, zaradi upanja pa bomo vstali od mrtvih v novo, srečno, svobodno življenje.

Čemu torej Velika noč? Da nas ni strah, da lahko svobodno zadihamo in živimo, kljub telesnim omejitvam. Vsakemu od Vas želim, da bi zbrali pogum, ter pred Veliko nočjo opravili sveto spoved, ter na Veliko noč prejeli obhajilo. In tako skupaj z Jezusom vstali v novo življenje, ki ga ne zaznamuje strah, temveč ljubezen in upanje, ki odpirata neslutene možnosti za življenje in ustvarjanje.


VELIKI TEDEN
Teden pred veliko nočjo (26.3.-3.4.) imenujemo Veliki teden, ter se začne s Cvetno nedeljo. Ta teden je eden najsvetejših dni v celotnem letu, ter predstavlja neposredno pripravo na največji krščanski praznik – Veliko noč. V to neposredno pripravo je ne prvem mestu sveta spoved.

Zato dovolite, da Vas spomnim, opomnim na Vašo pravico, privilegiji in dolžnost, da se vsaj v velikonočnem času pri sveti spovedi spoveste velikih in malih grehov, ter prejme sveto obhajilo (prim. ZCP 920 in 989).

Dokler ne bo drugače določeno, moramo še vedno spoštovati predpise glede omejevanja in preprečevanja širjenja epidemije virusa COVID-19, zato se je potrebno na vse svete maše/obrede prijaviti še vedno namreč velja, da je lahko v župnijski cerkvi zgolj 22 oseb (mehurčkov). Obredi se opravljajo brez petja, obhajilo se deli samo na roko. V cerkev prihajajte v skladu z državnimi navodili: zdravi, brez znakov okužb, z upoštevanje varnostne razdalje, nošnja maske in razkuževanje rok.

Na veliki teden do velike noči bodo svete maše oz. obredi ob 18-ih.

Sveto spoved lahko opravite v župnijski cerkvi – brez predhodne prijave – ob upoštevanju vseh pravil za preprečevanje epidemije:
• na cvetno nedeljo 28.3. od 14-ih do 16-ih
• v velikem tednu od ponedeljka do srede od 17-ih do 18-ih
• na veliki četrtek in veliki petek od 19-ih do 20.30

Sveto spoved lahko opravite tudi v sosednjih župnijah.


Za obisk svetih maš/obredov na veliki četrtek, veliki petek, na sobotno vigilijo, ter na Veliko noč se boste predhodno prijavili in sicer v ponedeljek, 29.3.2021 od 15-ih do 18-ih na telefonsko številko: 030/378-954

Pri prijavi omenite za kateri dan se prijavljate, priimek in ime, ter število članov družine/gospodinjstva. Izven tega datuma in določenih ur se žal ne morete prijaviti. Prijav ne sprejemamo na telefon župnika, župnišča oz. emaila.

Tudi ne morete izbirati terminov, temveč takrat ko ste na vrsti. Hvala za potrpežljivost in razumevanje.

Na blagoslov velikonočnih jedi se lahko prijavite v torek 30.3.2021 od 15-ih do 18-ih na telefonsko številko: 030/378-954

Blagoslovi velikonočnih jedi bodo potekali v soboto samo v župnijski cerkvi. K blagoslovu lahko pride ob predhodni prijavi samo en član družine/gospodinjstva/hiše, ki pa lahko s seboj prinese več košar. Izven tega datuma in določenih ur se žal ne morete prijaviti. Prijav ne sprejemamo na telefon župnika, župnišča oz. e-maila. Tudi ne morete izbirati terminov, temveč takrat ko ste na vrsti. Hvala za potrpežljivost in razumevanje.

Blagoslovljene oljčne vejice bodo na voljo na cvetno nedeljo (28.3.) od 14-ih do 18-ih v župnijski cerkvi.

Na veliki teden do velike noči bodo svete maše oz. obredi ob 18-ih.


VELIKI ČETRTEK

Na veliki četrtek praznujemo ustanovitev zakramenta svete evharistije. Na veliki četrtek je Jezus pri »zadnji večerji« skupaj z apostoli prvič obhajal sveto mašo.

Sveta maša je najbolj viden obred Katoliške Cerkve, preko katerega pridemo do najpomembnejšega zakramenta – svete evharistije.

Obred svete maše se je spreminjal in razvijal skozi stoletja. Vrhunec svete maše – besede spremenjenja – pa so že dvatisoč let enake. V prvih stoletjih je bilo veliko improviziranja. Najprej so mašo obhajali bodisi na pokopališčih, katakombah pri grobovih mučencev, bodisi pri premožnejših kristjanih, kjer se je kmalu izoblikoval bogoslužni prostor. Oltar je bil na sredini in mašnik je gledal zbrano ljudstvo, ki je obkrožalo oltar. Bogoslužni jezik je grščina. Obhajilo se je delilo na roke. Kasneje, z razvojem teologije se je oltar pomaknil proti steni, mašnik je zamenjal grščino z latinščino in zaradi povečanega števila vernikov se je ambon spremenil v prižnico in obhajati so začeli na roke (iz čisto praktičnih, nič kaj pobožnih razlogov).

Pred Tridentinskim koncilom je obstajala cela vrsta različnih mašnih obredov. Tridentinski koncil je obhajanje svete maše poenostavil, vpeljal red. Čeprav je v določenih primerih tudi pretiraval. Določal je npr. da lahko mašnik pri sveti maši naredi do 70 smrtnih grehov, zaradi česar so se duhovniki začeli bati obhajati sveto mašo in vernikom deliti sveto obhajilo.

Drugi Vatikanski koncil se je skušal približati tistemu prvotnemu obredu svete maše, ki so jo obhajali apostoli v začetkih krščanstva. V bistvu ni vpeljal nič novega, kar nekoč ne bi bilo že v veljavi: mašnik obrnjen proti ljudstvu, ambon, obhajilo na roke… Opustil pa je določena pretiravanja, ki jih je vpeljal tridentinski koncil. Tako na primer somaševanje duhovnikov. Tridentinski koncil tega ni prepovedal, vendar se somaševanja do leta 1975
iz praktičnih, nič kaj pobožnih razlogov niso posluževali.

Zavedati se moramo, da lahko duhovnik nevredno obhaja in vernik nevredno prejema obhajilo pa naj se drži načel tridentinskega, II. Vatikanskega ali pa efeškega (431) koncila. Če se ne obhajamo zaradi smrtnega greha, ki smo ga napravili, temveč zaradi nekih fiksnih idej in predsodkov, bolj grešimo, kakor bi se »nevredno« obhajali v smrtnem grehu. Kajti vsakič »ko mi ne prejmemo svetih zakramentov in ko ne naredimo vsega, kar je v naši moči, da prejmemo svete zakramente, hudič - slavi zmago« (Pij X).

Po sveti maši na veliki četrtek (ob 18-ih) bomo Jezusa v najsvetejšem zakramentu svete evharistije pospremili v »Božjo ječo«. Do 2030 se boste lahko zadržali v cerkvi in častili Najsvetejši zakrament, medtem bom v spovednici na voljo za sveto spoved.


VELIKI PETEK

Na veliki petek gospodovega trpljenja naš Odrešenik Jezus Kristus postavi zakrament svete spovedi, ki je zakrament usmiljenja in odpuščanja.

Po zadnji večerji na veliki četrtek se Jezus umakne v vrt Getsemani, kjer poti krvavi pot in moli tiste znamenite besede: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti« (Mt 26,39). Kmalu zatem ga Juda Iškariot izda in Jezusa odpeljejo v ječo. Celo noč ga mučijo in zaslišujejo. Približno okoli dvanajstih gre Jezus na pot, na Golgoto. Iz te Jezusove poti se kasneje razvije pobožnost križevega pota. Ter ga na to v petek ob 15-ih na Golgoti križajo.

Jezusove rane so v umetnosti velikokrat upodobljene. Njihova realnost, naj nas spomni, na realnost našega greha, ki ne povzroči ran samo v naši duši, temveč na celotnem Kristusovem telesu, ki je Cerkev. Če nekdo trpi zaradi enega samega greha, bo posledice čutila cela Cerkev. Potegnite preko svete spovedi žeblje iz Jezusovega telesa in zaživite novo, svobodno življenje!

Vabim Vas, da ta dan preživimo v strogem postu. Lažje je moliti križev pot v skupnosti, toda Jezus je šel sam na Golgoto in tako bomo tudi mi sami doma ob 15-ih zmolili križev pot. V župnijski cerkvi se bodo ob 18-ih začeli obredi velikega petka. Na veliki petek Cerkev ne obhaja svete maše. Po obredih bomo Jezusa v najsvetejšem zakramentu svete evharistije položili v »Božji grob«, kjer ga boste lahko v tišini častili in molili do 20.30, medtem bom v spovednici na voljo za sveto spoved.


VELIKA SOBOTA
Na veliko soboto mrtvi Jezus leži v Božjem grobu. V spomin na ta dogodek kristjani prinesemo k blagoslovu velikonočna jedila. Košara namreč predstavlja grob, v katerem leži Jezusovo telo, ki ga predstavlja šunka. Košara je prekrita z belim prtičem, ki ponazarja mrtvaški prt v katerega je zavito Jezusovo mrtvo telo. Pirhi predstavljajo Jezusovo kri, ki je bila prelita za naše odrešenje, hren predstavlja bič s katerim je bil prebičan in potica (včasih je bila okrogla) ponazarja Jezusovo trnjevo krono.

Po starodavni tradiciji se ta jedila kuhajo in pečejo na veliki petek, ker nas vse te dišave na šunko in potico spravljajo v skušnjavo, ter s tem omogočajo da se odrekamo in trpinčimo za Jezusa. V soboto zjutraj mora biti šunka in potica mrzli, kakor je mrzlo Jezusovo telo v grobu.

Blagoslovi velikonočnih jedi potekali v župnijski cerkvi, kamor boste prihajali predhodno prijavljeni (glej stran 3).

Zjutraj ob 7-ih se bo pred cerkvijo zakuril velikonočni ogenj, katerega dim naj bi odganjal hudega duha, saj smo v času, ko pričakujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih še posebej izpostavljeni in ranljivi. Posamično boste prihajali po žerjavico, s katerim boste prižgali domača kurišča. Pri ognju ne sme biti več kot 10 ljudi.

Zvečer ob 18-ih pa se bomo zbrali v župnijski cerkvi, kjer bomo začeli obhajati velikonočno vigilijo – pričakovanje Jezusovega vstajenja od mrtvih.

VELIKA NOČ
Je največji in najpomembnejši krščanski praznik. Praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih, ki je praznik pravega krščanskega upanja. Na veliki petek Jezus umre in je položen v grob, ter na to tretji dan na velikonočno jutro vstane od mrtvih. Greh Jezus usmrti, a ljubezen ga obudi. Na Veliko noč nas Jezus osvobodi smrtnega strahu, ter nas povede v svobodo upanja in ljubezni.

Na Veliko noč bom opravil več svetih maš, zato, da boste lahko izpolnili svojo krščansko dolžnost in prejeli sveto obhajilo. Glede prijav glejte ZGORAJ.