Winton Churchill (1874-1965) je bil britanski premier v letih 1940 do 1955. Po svojih lastnih besedah, je v tistem času, v tistih trenutkih, ko je čakal na svojo ženo v avto, da se je le ta nališpala in uredila, napisal knjigo.

Winston je v svojem življenju veliko čakal, ter bil ravno zato uspešen. Saj je čakal, na tisti milostni trenutek, ki ga označuje grška beseda kairos.  Morda se je nekako nezavedno držal besed preroka Izaija, ki pravi: »Če se spreobrnete in ostanete mirni, boste rešeni, v mirovanju in zaupanju je vaša moč, pa niste hoteli« (Iz 30,15). Če je Winston čakal, pa to ni počel pasivno, da bi sedel in čakal, da mu nekaj pade iz neba, temveč je čakal aktivno.

Advent, ki zaznamuje mesec december je tudi čas čakanja, pripravljanja. Čakamo na svoj milostni trenutek, ki naj bi se zgodil na Božični dan. Čeprav vemo, kdaj bo prišel milostni čas, ga lahko velikokrat zgrešimo, ker ga čakamo pasivno, namesto aktivno.

Božič je praznik sprejemanja, torej se moramo v adventnem času pripraviti na to, da bomo sprejeli Božjega Sina. Naše aktivnosti morajo biti takšne, da bomo osvobojeni vseh iluzij in predsodkov, da bomo sprejeli Božjega Sina, ki se ne rodi po pričakovanjih Svetih treh kraljev v palači, temveč v hlevu.