Podoba postnega časa je podoba križevega pota. Žal se prevečkrat zgodi, da nekateri naših bližnjih doživijo več postnih obdobij v svojem življenju, nekateri ga celo življenje živijo. Pa vendarle križev pot ni zlo, ker prej ali slej mine. Križev pot je orodje, da preživimo zlo. Namen, križevega pota je, da dosežemo veselje in srečo, ki nikoli ne mine.

V križevem potu naj bi vernik podoživel Jezusovo trpljenje. Preko križevega pota naj bi vernik spoznal, kako ga Bog ljubi, da je celo življenje svojega ljubljenega Sina podvrgel trpljenju, da bi človek doživel veselje in srečo, ki nikoli ne mine.

Križev pot je lahko tolažba za ranjena, trpeča človeška srca. Križev pot je lahko upanje preizkušenim, ker nam govori, da na poti življenja nismo sami, temveč je z nami Jezus. In kar je najbolj zanimivo, Jezus na križevem potu ni sam, tukaj so ljudje, ki Jezusu pomagajo: Simon, Veronika, Jeruzalemske žene, Marija.

Nobenemu izmed nas ni potrebno, da se v življenju bori in preživlja sam. Zato je tukaj Cerkev, skupnost, ki naj bi si medsebojno pomagala, podpirala. Včasih je dovolj zgolj nekaj trenutkov tihe prisotnosti, včasih pa je potrebno konkretno dejanje.

Ena izmed oblik pomoči je tudi skupna molitev križevega pota. Skupaj lahko premišljujemo, ter molimo drug za drugega vsak petek ob 15-ih ter v postnem času tudi pri večerni sveti maši ob 18-ih. Vabljeni!