Religija je ena izmed človekovih dejavnosti, ki so, lahko za vsakega človeka bistvene. Ker človekovo življenje in ravnanje v življenju ni namenjeno zgolj nagonskemu ohranjanju človeške vrste, temveč so tukaj tudi višji cilji in vrednote, ki človekovo življenje napravijo lepše, plemenitejše in v skrajnih razmerah in primerih tudi smiselno. Religija je tu zato, da človek ne samo kakovostno živi, temveč večkrat tudi samo preživi.

In vse religije, ki so bile, ki so in ki bodo poznajo post, v bolje ali manj enakih oblikah. Ker je post nekaj naravnega. Celo zdravilnega. Ena izmed vsebinskih tem postnega časa je tudi odpoved. Preko fizične odpovedi se človek približuje metafizičnim ciljem in vrednotam, ki so tu zato, da človeško življenje oplemenitijo, olepšajo, mu dodajo dodatno vrednost. Odpovedujemo se zato, da bi se napolnili, ovrednotili. Vsak odnos zahteva določeno odpoved. Zakonsko, prijateljsko življenje zahteva odpoved, ker če rine vsak v svojo smer, se voz ne bo premaknil. Ker če hoče človek biti srečen, se mora z (N)ekom srečati, srečanje pa zahteva določeno fleksibilnost, določeno logistiko, ki sama po sebi zahteva odpoved. Odpovemo se npr. sedenju pred televizijo, da gremo s kolegom(ico) na pivo, na kavo, itd. In post naj bi nam to omogočil. Morda smo post preveč strnili zgolj na odpoved hrani in pijači, premalo pa tistim stvarem, ki dejansko onemogočajo odnos: kot so sebičnost, zagledanost vase, samozadostnost. Ker lepota krščanstva in s tem posta ni v tem, da nas Bog želi samo zase, oz. da nam Bog želi, da se samo odrešimo. Lepota krščanstva je v lepoti druge osebe. Zato se Bog odpove sebi, in se učloveči v osebi Jezusa Kristusa in zato se Jezus odpove sebi in umre na križu, da bi nam dodal dodatno vrednost. Ker s tem, ko občudujemo drugo osebo, občudujemo Stvarnika, ki jo je ustvaril. In če v drugi osebi vidimo samo zlo, ali nekaj nepotrebnega, ne moremo videti dobrote Boga Očeta. Ne moremo sprejeti ljubezni Boga, ki ga ne vidimo, če ne moremo sprejeti ljubezni osebe, ki jo vidimo in ki je najčudovitejši izdelek Svete Trojice.

Postni čas je lepotilni salon, preko katerega pride do izraza lepota notranjega duhovnega življenja. Postna odpoved je v tem, da odvržemo vse, kar grdi in kazi našo notranjo lepoto, ki je ustvarjena po Božji podobi. Zato poizkusimo ovrednotiti postno odpoved, ne samo v hrani in pijači, temveč tudi vsem tistim stvarem, ki nas grdijo in kazijo, ter tako ovirajo odnos tako s sočlovekom, kot posledično z Bogom. Ker če se zatika že pri odnosu s človekom, kako se bo šele zatikalo z odnosom z Bogom. Vedno začnimo pri lažjimi in manjšimi stvarmi, da bomo utrdili in dobili pogum, da se bomo soočali s večjimi in težjimi. In takšna naj bo naša postna odpoved.