Tudi Jezus je bil rojen v družini. Oče in mama. Pa bratci in sestrice. Stare mame, stari očetje, včasih tete in strici, pa še Sveta Trojica za povrhu. Poizkusite si predstavljati orientalsko družino v bibličnem času! To je bilo potrebne logistike in diplomacije, da je stvar uspela in da so preživeli, največkrat več rodov v eni sobi. Jezusu torej niso tuje radosti in problemi sodobne družine, ki jo ogroža pretekli ali današnji način življenja. Zjutraj vsi v službo ali v šolo, zvečer vsi nazaj domov, malce opravkov po domu in hiši, otroci domače naloge, pa razni krožki in delavnice. Nekateri imajo delovni čas v več izmenah, skratka kaos na vseh ravneh. Tako domača hiša, domači dom, postaja zgolj nekakšen hostel, družinski člani počasi postajajo tujci.
Psihologi znajo povedati, da je za marsikatero družino najbolj stresen čas, čas počitnic, ko ni služb, ko ni šole. Navajeni so, da so več kot polovico dneva z drugimi ljudmi in ko pridejo počitnice so večkrat primorani živeti skupaj, pa sploh skupaj ne znajo več živeti. Nekateri pridejo s počitnic bolj utrujeni, kakor preden so odšli na počitnice. To je seveda najbolj črn scenarij, ki pa se lahko zgodi v vsaki družini.
Da bi Vaša družina bila Sveta družina, da bi normalno funkcionirala se je zato potrebno truditi, včasih boriti. Poglejmo, kaj nam svetuje sv. Favstina Kowalska, ki se je ravno tako morala truditi in boriti, da je obstala v redovni skupnosti, pa je bila redovnica:
Z molitvijo se človek obrožuje za vsakovrsten boj. V kakršnem koli stanju je, moliti mora. Čista in lepa duša mora moliti, sicer bi izgubila svojo lepoto. Duša, ki si prizadeva za čistost, mora moliti, drugače je ne bo dosegla. Pravkar spreobrnjen oseba mora moliti, sicer bo spet padla. Moliti mora grešnik, zakopan v grehu, da se more dvigniti. Ni človeka, ki bi ne bil dolžan moliti, ker vsaka milost prihaja po molitvi. Spominjam se, da sem prejela največ milosti, ko sem v postnem času pol ure molila pred tabernakljem. V tem času sem globlje spoznala sebe in Boga. Čeprav sem od svojih predstojnikov imela dovoljenje, je bilo veliko ovir za takšen način molitve. Človek mora vedeti, da seje za vztrajno molitev treba obleči v potrpežljivost in pogumno premagovati zunanje in notranje težave. Notranje težave: brezvoljnost, suhota, mlačnost, skušnjave; zunanje: oziranje na ljudi. Potrebno je spoštovanje časa, ki je predviden za molitev. Iz lastne izkušnje vem, če nisem molila v predvidenem času, tudi kasneje nisem mogla, ker mi tega niso dovolile dolžnosti. (Dnevnik 2017, § 146.-147, str. 95)
Vabim Vas, da vztrajate v skupni družinski molitvi. Če je nimate, jo vzpostavite, če jo imate, jo poglobite. Družina je skupnost, kakor župnija. Skupna molitev pa vsako krščansko skupnost povezuje, utrjuje vez med starši in otroki. Dovolite, da Vam dam nekaj primerov, kakor lahko oblikujete to molitev.
Želim Vam, da bi v letu 2018 bile Vaše družine Svete Družine. Da bi rasli v medsebojni povezanosti in ljubezni.