Vstopili smo v postni čas. Namen postnega časa je spreobrnitev. Vera ni nekaj konstantnega, pri krstu jo sicer prejmemo za vekomaj, vendar zaradi različnih življenjskih okoliščin njena moč bodisi peša, bodisi se krepi. Ni v vsakem življenjskem obdobju enaka. Vernik lahko svojo vero hitro zaduši, tako nas Jezus posebej opozarja: »Varujte se, da vam srca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame nenadoma« (Lk 21,34) Obteženo srce težko veruje, osvoboditi se mora bremen tega sveta.

 

In temu je namenjen postni čas, da vzpostavimo harmonijo, ravnotežje, ki smo ga čez leto izgubili in da se navzamemo tiste kreposti, ki je potrebna, da človek sprejme, četudi ne razume skrivnosti naše vere: Jezus Kristus je vstal od mrtvih. Ne samo na Velikonočno jutro, temveč vsak dan, vsakič ko se soočimo s smrtjo v našem vsakdanjem življenju: fizično ko nekdo umre, ali pa metafizično, ko se srečujemo z različnimi konci, kar smrt dejansko je: konec službe, konec šole, konec življenjskega obdobja, konec prijateljstva, itd.

 

Krepost zaradi katere lahko vidimo, da je Jezus Kristus vstal od mrtvih in da živi ter z njim živimo tudi mi je ponižnost.

 

Litanije ponižnosti so pobožnost, ki jo opravljamo kleče. Sestavil jih je kardinal Rafael Merry del Valu, nekdanji državni tajnik pri sv. Piju X., ko se je umaknil od javnih zadev Cerkve. Litanije so zabeležene v knjigi Sarah roberta: Moč tihote, proti diktaturi hrupa, Družina, Ljubljana 2019, str. 23-24:

 

O Jezus, blagega in ponižnega Srca,

Naredi moje srce podobno tvojemu Srcu.

Lastne volje, reši me o Gospod.

Želje, da bi bil spoštovan,

Želje, da bi bil ljubljen,

Želje, da bi bil iskan,

Želje, da bi bil občudovan,

Želje, da bi bil pohvaljen,

Želje, da bi bil izbran,

Želje, da bi bil povpraševan,

Želje, da bi bil sprejet,

Želje, da bi bil razumljen,

Želje, da bi bil obiskan,

 

Strahu, da bi bil ponižan,

Strahu, da bi bil preziran,

Strahu, da bi bil zavrnjen,

Strahu, da bi bil obrekovan,

Strahu, da bi bil pozabljen,

Strahu, da bi bil zasmehovan,

Strahu, da bi bil sumničen,

Strahu, da bi bil žaljen,

Strahu, da bi bil zapuščen,

Strahu, da bi bil odklonjen,

 

Daj mi, Gospod, željo, da bodo drugi bolj ljubljeni od mene.

Daj mi, Gospod, željo, da bi drugi rastni v mišljenju, jaz pa naj se manjšam.

Daj mi, Gospod, željo, da bi bili drugi poklicani, jaz pa pozabljen,

Daj mi, Gospod, željo, da bi bili drugi v vsem izbrani.

Daj mi, Gospod, željo, da bi bili drugi bolj sveti od mene, samo če bom jaz toliko, kolikor morem.

Daj mi, Gospod, željo, da bom nepoznan in ubog.

 

Gospod, razveseliti se hočem, da sem brez naravnih popolnosti na duši in na telesu.

Gospod, razveseliti se hočem, kadar ne pomislijo namen.

Gospod, razveseliti se hočem, kadar mi nalagajo najnižja opravila.

Gospod, razveseliti se hočem, kadar se drugim ne zdi vredno, da bi mi pomagali.

Gospod, razveseliti se hočem, kadar me pustijo na zadnjem mestu.

Gospod, razveseliti se hočem, kadar me prilično ali neprilično grajajo.

Blagor tistim, ki trpijo preganjanje zaradi pravice, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

 

 

(foto: pixabay.com)