Ko nekoga ali nekaj sodimo ali obsojamo, skušamo zaznavna dejstva analizirati s pomočjo svojega razuma, zato, da bi doumeli resnico in če se resnica ne sklada z našimi standardi, to resnico zavržemo kot napačno.

Toda v Boga je nemogoče priti s pomočjo razuma. Ker je vse, kar se tiče vere nemogoče razumeti. In tisti, ki poizkuša vse razložiti, vse razumsko analizirati in spraviti v predalčke, se mu bo zmešalo. Norišnice so polne ljudi, ki so skušali stvari in zadeve razumeti (G.K. Chesterton) še posebej pa verske. Ljudje v norišnicah so izgubili vse, razen razuma. Pregovor lepo pravi, da je med genijem in norcem samo korak. In da pridemo do Boga, ter skupaj z Njim živimo potrebujemo vse ostalo, razen razuma.

Ljubezen nasprotuje razumu. Ko se človek zaljubi ima vse razen razuma. Kar vprašajte kako bogato gruntarsko mamo, ko se njen ljubi sinček zaljubi v navadno deklo. In pri ljubezni do Boga je prav tako. Vsi mučenci in pričevalci naše vere, so v očeh sveta nori.

In učlovečenje Božjega Sina, ki se zgodi na Božič je z vidika nadnaravnih bitij nekaj popolnoma nerazumljivega. Hudič očita Bogu, da nerazumljivo ljubi človeški rod. To mu gre tako na živce, da na vsak način skuša to učlovečenje preprečiti ali celo uničiti to, kar je Bogu najljubše.

Bog nam na Božični dan sporoča: Ne skušaj me razumeti, skušaj me samo sprejeti. In advent pomeni našo pripravo, naš trud, da bi sprejeli tako Božjo ljubezen, kakor posledično ljubezen vsakega človeka, ki nam jo nudi.