Živimo v svetu, ko se zdi, da je vse samoumevno. Ko pritisnemo gumb ali odpremo ventil, ko obrnemo ključ, je samoumevno, da se nekaj prižge, nekaj steče, nekaj odpelje. Ko se to ne zgodi – panika. Svet se nam podre, ne vemo več ne kdo smo, ne kaj bi delali. Tako se zdi samoumeven tudi Bog in posledično Cerkev.

Ampak prisotnost Boga ni samoumevna. Bog ni naša pravica – je dar. Vera, upanje in ljubezen niso samoumevne kreposti – temveč so darovi. Daru si ne moremo kupiti, dar lahko samo dobimo ali pa si ga izprosimo. Sveto pismo nas uči, kako so stari Izraelci velikokrat Boga zapravili. V določenih momentih svetopisemske zgodovine so se začeli obnašati, kakor da bodisi Boga ni, bodisi ga ne potrebujejo. In Bog se je umaknil in z Njim Njegov blagoslov. Prišle so stiske, nesreče, tragedije, katastrofe, uničenje. Dokler se stari Izraelci niso spametovali in si na novo, s trudom in trpljenjem izprosili Božjo prisotnost.

Bog ni naša pravica, ker nismo kristjani po rojstvu, temveč po krstu. Bog obstaja in je, kakor sonce sije nad oblaki. Toda ali bo Njegov blagoslov pri nas, ali bo bival v naši sredi, je vse odvisno od tega, ali ga hočemo ali nočemo. Če bi rad vero, si jo izprosi. Če bi rad upal, si ga izprosi. Če bi rad ljubil, si jo izprosi. Če bi rad Boga v svoji bližini, če bi rad živel brez krivde in slabe vesti, če bi bil rad srečen, si to izprosi. Eno je biti kristjan zapisan v župnijskih knjigah, nekaj drugega pa je živeti kot kristjan.

In Bog prihaja k nam preko Cerkve, preko duhovnikov. Duhovnik je najšibkejši člen v strukturi, ki jo imenujemo Katoliška Cerkev. Duhovnik je človek, izbran izmed ljudi in postavljen za ljudi, za vse, kar se nanaša na Boga. Po dobrem duhovniku vera raste, po slabem vera pada. Vedno je tako bilo in vedno bo tako. Toda duhovnikova vera ni nekaj samoumevnega, ker je duhovnik človek kot vsi ljudje. In škandali, ki pretresajo Cerkev so dokaz, da biti dober duhovnik ni nekaj samoumevnega. Duhovnik se lahko skvari ravno tako kot vsi ostali ljudje. Duhovnik lahko izgubi svojo vero in poklic, kakor vsi ostali ljudje. Cerkev je pozabila ne eno dejavnost, na katero nas opozarjajo Apostolska dela: »Peter je bil torej v ječi, Cerkev pa je zanj vztrajno molila k Bogu.« (Apd 12,5) V letošnjih šmarnicah pa smo brali, kako je sveta Monika izprosila od Boga za svojega sina svetega Avguština spreobrnjenje, duhovniški poklic, škofovski poklic, cerkveno učiteljstvo, svetništvo.

Problem duhovništva je v problemu našega odnosa do Boga. Duhovnik je orodje Božje ljubezni, je orodje našega Odrešenja, ki pa se lahko spremeni v orodje pogubljenja. Vsa Cerkev je odgovorna za duhovništvo, kajti breme je veliko, kdo ga more nositi? Zato velja, če ljudje ne prosijo za nove duhovnike, si Gospod Bog lahko misli, da jih ne potrebujemo. In Bog primarno prihaja k nam preko duhovnikovih rok. Če ljudje ne prosijo in molijo za svoje duhovnike, si Gospod Bog lahko misli, da smo zadovoljni s tem, kar imamo. Pa smo zadovoljni?

29. junija naši škofje posvečujejo nove duhovnike. Marsikateri je bil izvoljen preko molitve in darovanja, tudi trpljenja posameznikov, ki so za njih molili in se darovali. Toda ali bo po posvečenju še kdo molil za njih, da njihova vera ne bi opešala, da se ne bi izgubili v tem svetu, ker je duhovnik človek kot vsi in se mu to lahko še hitreje dogodi?

V ta namen je bila marca ustanovljena »Molitvena zveza svetega Roka, za nove duhovne poklice in stanovitnost že poklicanih.« Brošure lahko najdete med verskih tiskom vsake župnije naše ribniške dekanije. Vabljeni, da se včlanite, ter po svojih močeh izprosite od Boga dobrih duhovnikov.

Vabim in prosim Vas: molite in prosite za nove duhovne poklice, kakor tudi za nas vse, ki smo že v Gospodovem vinogradu. Pomagajte nam, da bomo duhovniki svoje roke držali nad vami v blagoslov, kakor sta Aron in Hur pomagala držati roke Mojzesu (prim.. 2 Mz 17,11-12). Da bomo duhovniki resnično orodje Vašega odrešenja in ne Vašega pogubljenja.

Molite in prosite tudi zame. Če ste zadovoljni z mojim opravljanjem duhovniškega poslanstva tukaj v župnij Dolenja vas, molite in prosite, da se ne bi poslabšal. Če menite, da svojega duhovniškega poslanstva ne opravljam dobro, pa molite in prosite, da se spreobrnem in poboljšam: »Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.« (Mt 7,8) Ker na tem svetu ni nič samoumevnega.