Je najpogostejši izgovor, ki pa je resničen. Marsikdo nima časa. Osem ali več ur v službi, skrb za družino, za dom, za prijatelje. Starejši bi radi videli, da bi bile vse stvari zjutraj ali pa vsaj popoldne, ko je še svetlo. Mlajši bi radi videli, da bi bilo vse zvečer, ko bi lahko našli vsaj nekaj trenutkov za najboljšega prijatelja, ki nas čaka v tabernaklju. Težko je vse uskladiti, zato bo od prvega oktobra dalje, vsak ponedeljek od 21-ih do 22-ih, možnost za tiho adoracijo (češčenje) Najsvetejšega zakramenta. Razen v primeru višje sile (bolezen itd.)

Poleg bolj ali manj redne nedeljske svete maše, je za telesno in duhovno zdravje zrenje Boga v Najsvetejšem zakramentu nujno potrebno. Če redno nedeljsko sveto mašo lahko primerjamo z rešilnim jopičem, ki nas drži na gladini, češčenje Najsvetejšega zakramenta pomeni plavanje v k rešitvi.

Kaj počnemo pred Najsvetejšim zakramentom: zremo Boga in ga poslušamo. To je lahko za marsikoga edini kraj in edini čas v tednu, ko lahko popolnoma odloži vse svoje misli in skrbi, ter ne misli na nič drugega kot na ljubega Boga. Demenca, ki nam v tem času najbolj grozi je posledica prenasičenosti naših misli, naših možganov, naših življenj. Zrenje Boga in ko se človek namerno trudi misliti samo na Boga, pomeni tisto dobrodošlo izpraznjenje misli in srca, da nas lahko Bog napolni s svojo milostjo.

Pridite vsi, ki bi radi za trenutek odložili svoje misli in skrbi. Pridite vsi, ki se utapljate v dolžnostih svojega stanu in poklica in zaplavajte proti rešitvi, vsak ponedeljek od 21-ih do 22-ih, v tihem češčenju Boga v Najsvetejšem zakramentu.