Niso vsi užitki greh. Če bi bili, potem nam Gospod Bog ne bi ustvaril jezika, oči, ušes, ter vseh drugih različnih čutov in organov, zaradi katerih doživljamo bolj ali manj nepopisne užitke. Tudi ne gre, da v vsaki slabi stvari vidimo hudiča ali poosebljeno zlo. Včasih se nam kakšna slaba stvar dogodi čisto tako, kot prevenitvno-vzgojni ukrep Božje previdnosti.

In vsak letni čas s seboj prinaša različne užitke. Tako zimski mraz, sneg in led, kakor tudi poletje, sonce, morje, ter vse kar je vmes. Kaj pa je potrebno storiti, da užitek ne postane slučajno greh? Katoličan/ka ne sme nikoli, ampak res nikoli pozabiti, da nam vse kar je lepega in užitnega omogoča Božja previdnost. Praktično pa pomeni to, da se ne pozabimo, ko vidimo, slišimo, okusimo, ali pa začutimo kaj nepopisno lepega (vsake oči imajo seveda svojega malarja), zahvaliti Bogu za ta užitek: »Gospod, če je to, tako lepo, okusno in prijetno, kako lep, okusen in prijeten si šele Ti, ki si vse to ustvaril, omogočil«

Začenjajo se časi dopusta in vsem, ki prebirate te vrstice iz vsega srca želim, da bi vsak izmed vas uspel najti nekaj časa zase in za svoje bližnje, da bi se spočili in naužili vsakovrstnih dobrih užitkov, kateri vam bodo dajali elana tudi v tistih malce manj prijetnih časih. Izraelci so se spominjali čudovitih del, kako jih je Gospod vodil iz Egipta, pri vsaki sveti maši se spominjamo čudovite ljubezni katero nam je Bog preko Jezusa Kristusa izkazal in to spominjanje čudovitih del nam omogoča, da v svojem življenju ohranjamo vero, upanje in ljubezen.

Naj bo poletje, četudi delovno obarvano, obdobje blagoslovljenega izklopa od vsakodnevne rutine.