Pieta imenujemo podobo Marije, ki v naročju drži mrtvega Jezusa. Prikazuje dogodek, ko so Jezusa sneli s križa in ga položili Mariji v naročje. Zanimivo je, da Marija mrtvega Sina, ne objema, stiska prižema k sebi, kakor bi bilo nekako razumljivo, po tako boleči in grozljivi izkušnji, ko človek k sebi stiska tisto, kar mu je najbolj dragoceno. Nasprotno zdi se, da nam Marija kaže Jezusovo mrtvo telo, polno ran in trpljenja. Nam ga na nek način ponuja. To je v skladu z Marijino naravo. Božje milosti ne zadržuje zase, temveč nam jo ponuja. Ko Marija nekoč tam v Nazaretu izreče tisti slavni »Zgodi se mi po Božji besedi,« tega ni izrekla iz čiste sebičnosti ali preračunljivosti. Da bi iz tega potegnila kakršno koli osebno korist. Marija je takrat rekla »da« v korist celotnega človeštva in dobro ve, da otrok, ki bo rojen, ne bo rojen samo v njeno čast in slavo, temveč v čast in slavo Boga in zveličanje človeštva.

Prav tako, ob zadnjih trenutkih Jezusovega življenja, Marija Jezusa ne zadržuje bolestno ali posesivno pri sebi. Temveč nam ga ponuja, nam ga posreduje. Marija je vedno bila in vedno bo posrednica. Vedno bo človek med Bogom in ljudmi. Posrednik. Sredstvo komunikacije. Kanal po katerem človeštvu priteka sveta voda Božjega usmiljenja.

Zato v mesecu maju vabljeni k Šmarnicam, da se skupaj naužijemo Božjega usmiljenja in ljubezni, ki nam jih ponuja Marija.