Človek se uči celo življenje. In večinoma se učimo zato, da lahko delamo, kajti s tem, ko delamo smo koristni in občutek koristnosti je nepogrešljiv občutek. Če se človek počuti koristnega, se čuti sprejetega, se čuti na nek način ljubljenega. Za človekovo je najhuje, če se čuti nekoristnega. Če je človek nekoristen, pomeni, da ga nihče ne potrebuje, potem ga nihče ne bo pogrešal in če ga nihče ne pogreša, ga nihče ne ljubi. Zato je še kako pomembno, da se naučiš biti koristen, uporaben, zaželen.

Toda pri vsem temu učenju in delu, pozabljamo na en segment človekovega življenje, ki je počitek. Lahko si najbolj koristen, uporaben in zato zelo zaželen osebek v svoji skupnosti. Zato hitiš, se trudiš vsem ustreči, vse razveseliti, vsem pomagati. Toda če se ne boš znal ustaviti, počiti, se boš zlomil, pokvaril in boš najbolj nekoristno bitje na tem svetu.

Učimo se delati, učimo se biti koristni. Ne učimo pa se počivati. Celo Bog je počival sedmi dan. Živali počivajo. Ko je bil konj ali vol utrujen, si ga moral pustiti pri miru, da se je odpočil, okrepčal in šele nato si lahko z njim nadaljeval delo. Stroj, ko bo utrujen bo »zaribal«. Vendar stroj ali žival lahko zamenjaš, človeka žal ne. A od človeka se pričakuje, da bo delal sedem dni na teden, 365 dni na leto.

Človek, ki se ne nauči počivati, je najbolj nekoristno bitje na tem svetu. In če pogledamo iz ekonomskega vidika, je tudi zelo potraten. Človek, ki zna počivati je bolj zdrav, bolj srečen, bolj zadovoljen. In to se pozna tako v osebni, kakor v državni blagajni.


TUDI POČITEK JE DELO

Delo je pomembno in občutek koristnosti, ki prihaja iz dela je najpomembnejši. Zaradi koristnosti se lahko počutimo sprejete, ljubljene. Toda od teh občutkov lahko postanemo odvisni. Koristno delo je zgolj kakovostno delo, to pa ni mogoče, če smo utrujeni, zlovoljni, tečni, bolni, izpraznjeni Občutek koristnosti  pa nas lahko žene v prekomerno delo.

Toda pri vsej tej želji po koristnosti, po uporabnosti, pozabljamo na zelo pomemben segment človeškega življenja. In to je počitek. Medicina opozarja, da premalo spanja, nekakovosten spanec, premalo počitka vodi v bolezen. Telovadni inštruktorji opozarjajo, da je za hujšanje in rast mišične mase počitek ravno tako pomemben, kakor telesne vaje in diete. Človek težko sprejme dejstvo, da hujšamo in mišice rastejo, takrat ko spimo. Pa vendarle prodaja uspavalnih sredstev, pomirjeval, antidepresivov raste. Delo nas izčrpava in za uspešno ter koristno delo potrebujemo tudi počitek, potrebujemo nekaj, da napolnimo svoje »baterije«.

Človek, ki ne dela, se počuti nekoristnega. Kako grozno se lahko včasih počutimo, ko je nedelja, ko je praznik, lepo vreme, toliko stvari in opravkov je, ki bi jih bilo potrebno opraviti, pa je nedelja, pa je praznik, pa se ne sme. Kakor da molitev, češčenje ni opravilo. Tako se lahko Bog počuti nekoristnega, nepotrebnega, ne ljubljenega, če ga ne častimo, ne molimo, če se z Njim ne ukvarjamo. Ko jaz ne delam nič oprijemljivega, dokazljivega, se lahko počutim nekoristnega in to boli. Tako boli tudi Boga, če mu damo vedeti, da je za nas nekoristen, nepotreben.  Zato pravi pregovor: »Začni z Bogom vsako delo, da bo svoj tek imelo.«

Sveta mati Terezija iz Kalkute je nekoč dejala: »Misliš, da bi lahko udejanjala ljubezen, ko ne bi vsak dan prosila Jezusa, naj moje srce napolni s svojo ljubeznijo? Misliš, da bi lahko prehodila ceste, da bi našla uboge, če ne bi Jezus moji duši posredoval svojo ljubezen?« In Jezus je mater Terezijo vsak dan napolnjeval s svojo ljubeznijo, ko je v vsak dan, kljub neštetim obveznostim in opravkom, ki so jo čakale, tiho klečala pred tabernakljem hišne kapele. Ko je v tišini klečala, je v tišini počivala, da je lahko opravila velika dela ljubezni.

Zato k dobremu počitku spada tudi dobra molitev. Ko se bomo naučili moliti, se bomo naučili tudi počivati, ker Jezus pravi: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi in jaz vam bom dal počitek.«

Nekaj nasvetov za uspešen počitek in dobro molitev:

1. ne ozirajte se »kaj bodo pa drugi rekli«, naj vam ne bo nerodno priznati, da potrebujete počitek, da potrebujete Boga. Ne glejte na druge. Vi boste dajali odgovor za svoje življenje, drugi, bližnji, sosed, soseda pa za svoje življenje.

2. Iz službe ne prinašajte »domače naloge«. Poizkusite službo pustiti v službi. Ustavite se na poti iz službe ob kakšnem znamenju, kapelici. Zato imamo ob poteh znamenja, križe, kapelice, da se za nekaj trenutkov ustavimo, počastimo Boga, ter v kratki molitvi službo, delo prepustimo Bogu. Zavestno moramo delo darovati Gospodu. Samo nekaj mrmranja ne bo zadostovalo!

3. Ko pridete iz službe, z dela, ter se lotite domačih opravil, si obvezno vzemite nekaj minut časa sami zase, v tišini. Usedite se na vrt, na balkon. Privoščite si osvežilno pijačo, kakšen prigrizek, kavico, kar vam pač ustreza in zdravje dopušča. S temi trenutki tišine napravimo 'notranjo sobo' v kateri lahko človek najde Boga v pristnem srečanju. Te trenutke tišine lahko obogatimo s prebiranjem in premišljevanjem Svetega pismoma. Na spletni strani: www.hozana.si lahko najdete dnevno Božjo besedo. Zunanja umirjenost je predpogoj za notranji mir. V takih trenutkih se lahko razvije spontana molitev, preko katere človek Bogu izroči dan, ki je pretekel in se priporoči za preostanek dneva.

4. Tudi med delom, ko vidite da delo peša, da volja popušča, da postajate utrujeni, zlovoljni, poizkusite najti nekaj trenutkov miru in tišine. Da se umirite in zberete in lažje boste nadaljevali z delom.

5. V molitvenem življenju potrebujemo podporo, saj smo vedno v nevarnosti, da se, obremenjeni z zunanjim hrupom, sanjami in spomini, s svojimi željami ali željami drugih oddaljimo od samih sebe od Boga. To podporo lahko najdemo v zakramentih, predvsem pri zakramentu svete spovedi in svete evharistije, pri kateri lahko preko darovanja kruha in vina, položimo svoje življenje, svoje skrbi na Gospodov križ (oltar), kjer bo Bog v moči Svetega Duha vse skupaj napravil v hvalevredno daritev.

6. Začnite oz. ne opustite spoštovanja do nedeljske svete maše. Nedeljska sveta maša je vidno znamenje nevidne Božje navzočnosti. Nedeljska sveta maša je trenutek večnosti v našem zemeljskem življenju. Vsaka nedelja je mala Velika noč, saj je bil Jezus obujen od mrtvih na nedeljo. Ob nedeljah se izpolnjuje Jezusova obljuba, da bomo k večnemu življenju obujeni tudi mi. Milosti nedeljske svete maše ni za prezreti. Ker je nedelja žarek upanja v našem življenju, predstavlja tisto večnost, h kateri hodimo preko krščanskega načina življenja. Če opustimo nedeljo, se začnemo vrteti v neskončnem krogu neprestanega dela. Nedelja je nauk o delu, kakor o počitku kot tudi o molitvi. Šest dni na teden imamo za delo, šest dni na teden umiramo v skrbeh, v delu, v trudu. Sedmi dan pa smo obujeni od mrtvih, počivamo, se veselimo in častimo Boga, ki je vse tako čudovito ustvaril in vse čudovito ureja in vodi. Zato mu lahko brezpogojno zaupamo svoje življenje in to svoje izročanje obnavljamo vsako nedeljo pri nedeljski sveti maši.