Pot nepopolnosti je pot, ki vodi k popolnosti. Vsak svetnik je moral biti najprej človek z vsemi slabostmi in pomanjkljivostmi. Nekateri celo s hudimi grehi. Ampak vsak svetnik je zato pričevalec, da se da hoditi po poti za Jezusom. Ne samo pričevalec, temveč tudi priprošnjik v nebesih, za nas uboge ljudi, kateri se zaradi svoje slabotnosti, pomanjkljivosti spotikamo in padamo na poti skozi življenje.

Vsako pot je treba enkrat začeti. In vse se začne, kot običajno, s priznanjem. Priznati moramo, brez olepševanja ali opravičevanja, da motiti se je človeško, odpuščati pa božansko. Prej, ko sprejmeš to dejstvo, da nisi popoln, da se motiš, da delaš napake, prej boš lahko odpustil. Najprej sebi, nato bližnjemu. Pa tudi Bogu, pa ne zato, ker bi Bog delal napake, temveč zato, ker je tako nedoumljivo popoln in ima zmeraj prav.

Prva pomoč je pomoč angelov varuhov, ki jih praznujemo 2. oktobra. Vsak ima svojega angela varuha. Bog mu ga podarja. Na nas pa je, ali bomo sprejeli njihovo varstvo. Včasih se angel oglasi kot glas zdrave pameti, vesti, sramežljivosti, da ne bi napravili nekaj, kar bomo obžalovali. Včasih se z njim pogovarjamo kot s prijateljem, ali pa je celo prijatelji, starši naši angeli varuhi. Vsekakor je angel varuh dar ljubezni Boga Očeta. Sprejmimo tega angela varuha, prosimo ga za pomoč in varstvo.

Nato k nam pristopi najbolj nežna od vseh svetnic: Sveta Terezija Deteta Jezusa. Z njenim godom, 1. oktobra, začenjamo milostni mesec. Sama o sebi je dejala: »Čutim, da se bo kmalu pričelo moje poslanstvo, da bom učila duše ljubiti Boga tako, kot sem ga ljubila jaz. Pokazala jim bom svojo malo pot, pot duhovnega otroštva zaupanja in popolne vdanosti. Moja blaženost v nebesih bo v tem, da bom delila zemljanom dobrote«. Njene milostna priprošnja naj nam pomaga in njene milostne besede naj nas spodbudijo, da bomo hodili k Jezusu in z Jezusom živeli:

¨  Jadraj po viharnem življenjskem morju z ljubeznijo in zaupljivostjo otroka, ki ve, da ga Oče ljudi in ga v nevarnosti ne more zapustiti – zaupanje, le zaupanje vodi k ljubezni.

¨  Ne boj se Jezusu zatrjevati, da ga ljubiš, čeprav tega ne čutiš. To je uspešno sredstvo, ki Jezusa tako rekoč primora, da ti prihiti na pomoč in ne pozabi, če si ti sama slabost, je Jezus samo usmiljenje.

¨  Popolnoma in brez pridržka se izroči Ljubezni. Potem bo vsako tvoje delo, tudi najneznatnejše nosilo Božji pečat. – Premajhna je vera v Gospodovo ljubezen, premalo se duše zanašajo nanjo.

¨  Molitev in žrtvovanje samega sebe bodi vir tvoje moči! Iz izkušnje vem, da s tem orožjem ganemo srca, mnogo bolj kakor z besedo.

¨  Čim bednejša in slabotnejša je duša, tem pripravnejša je za žrtev  ljubezni, tem sprejemljivejša za delo užigajoče in prenavljajoče Božje ljubezni.

¨  Samo bežen dan življenja imaš, da moreš delovati za rešenje duš in izkazovati Bogu svojo ljubezen. Iskreno želim, da ti Gospod v večnosti stotero povrne radosti, ki mu jih sedaj pripravljaš.

Naslednja svetnica, milostnega meseca oktobra je sv. Favstina Kowalska, glasnica Božjega usmiljenja, katere god obhajamo 5. oktobra. Po njej Jezus govori: »Želim, da svet spozna moje usmiljenje. Želim podeliti nešteto milosti dušam, ki polože svoje zaupanje v moje usmiljenje. Preden pridem kot pravičen Sodnik, še na široko odpiram vrata mojega Usmiljenja. Kdor ne bo hotel vstopiti, bo moral  priti pred mojo pravičnost.« Božje usmiljenje pa se podeljuje predvsem preko zakramenta spovedi. Ni pomembno kdo spoveduje, ni pomembno kaj pri ali po spovedi čutiš. Pomembno je, da prejmeš sveto odvezo, ter tako začneš z nova. Izkoristi ta mesec in milosti, ki jih ponuja, da znova začneš z redno spovedjo.

6. oktobra se spominjamo svetega Bruna, začetnika reda kartuzijanov. On nas uči ponižnosti. V bistvu je ponižnost začetek popolnosti. Kdor ni ponižen, ne more priznati, da se moti, da dela napake, da je slaboten, grešen, da potrebuje pomoč od zgoraj.  Ponižnost je poslušanost: »Čeprav je bil Sin, se je iz tega, kar je pretrpel, naučil poslušnosti, dosegel popolnost in postal vsem, ki so mu poslušni, izvir večnega odrešenja« (Heb 5,8-9). Red, ki ga je sveti Bruno ustanovil slovi po poslušnosti. Poslušnost je poslušanje glasu Boga, ki nam govori: preko nauka Cerkve, preko notranje potrebe po polnosti, preko svetnikov in svetnic. Preko angela varuha. Če želim biti poslušen, t.j. ponižen, se moraš naučiti biti tiho in poslušati. To je storil sv. Bruno. Bil je pomemben prelat. Vendar je utihnil, se umaknil v težko dostopno dolino in tam poslušal Boga. Ko je začel poslušati je postal ponižen, ter tako postal posoda nepredstavljivih Božjih milosti. Kdor pa ne zmore biti poslušen, ne zmore biti ponižen. In če nisi ponižen, gredo žal vsi milostni darovi mimo tebe.

To svojo pot nepopolnosti pa bomo začinili z rožnim vencem. V sredo 7. oktobra namreč praznujemo Rožno vensko Marijo.