Zvonovi so del naše krščanske tradicije in dediščine. Prve krščanske cerkve niso imele ne zvonov, ne zvonikov. Le ti se začno oblikovati po letu 400, torej v zgodnjem srednjem veku in s pojavom romanike. Romanski slog je širok slog, romanske cerkve so monumentalne po širini, saj hočejo zaobjeti večjo množico ljudi. V času romanike se oblikujejo krščanske skupnosti, tako se posledično pojavijo zvoniki, kakor tudi zvonovi, ki nas kliče k življenju v skupnosti, k življenju z Bogom. Ter so zato odličen pripomoček za verovanje.

Zvonik nas s svojim izstopanjem iz vedute kraja že od daleč opozarja na prisotnost bogoslužnega prostora, ter s tem prisotnosti Jezusa v svetih zakramentih. Z zvonjenjem zvonov, pa nas opominjajo, spominjajo in vabijo k druženju z Bogom. Zvonjenje zvonov na Veliko noč nas spomni na bistvo naše katoliške veroizpovedi – Jezusovo vstajenje od mrtvih, saj kako pravi apostol Pavel: »Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo
prazno in prazna tudi vaša vera« (1 Kor 15,14). Če ni Jezusovega vstajenja od mrtvih je prazna naša vera, ni upanja za noben vidik vernikovega življenja. In to je pomen jutranjega zvonjenja ob 7-ih. Da se je za kristjane začel nov dan, novo upanje, ki izvira iz Jezusovega vstajenja od mrtvih.

Zvonovi nas spodbujajo, da bi verovali, da je Jezus vstal od mrtvih, ter nas tako spodbujajo k neminljivemu upanju, da Božja previdnost vse čudovito ureja in vodi, ter je zato vsak strah, zaskrbljenost in dvom popolnoma odveč.

Zvonjenje zvonov, če so pravilno uglašeni, lahko v nas zbujajo prijetne občutke in radost do življenja. In ja, na zven zvonov se človek lahko privadi, tako kot na promet glavne ceste ali prisotnost železniške postaje. Ker so zvoki, ki prihajajo od zvona enakomerni. Če koga motijo zvonovi je to zaradi PRIPOMOČKI ZA VEROVANJE predsodkov, ne zaradi jakosti. Lahko smo prepričani, da zvoniki drugih krščanskih cerkva ali drugih veroizpovedi, večino ljudi ne moti.

Naslednje zvonjenje tekom dneva se oglasi ob ob 12-ih. Papež Kalist III. (1455-1458) kateri je to zvonjenje zaukazal, kot spomin in opomin, da je krščanska molitev pripomogla k zmagi nad Turki. Kasneje se je to zvonjenje prelevilo v Marijino češčenje.

In ko se dan začne nagibati h koncu, nas zvon zopet opozori s trikratnim večernim zvonjenjem oz. kakor radi rečemo: Ave Maria. Najprej z največjim, ki pomeni angelski pozdrav, nato najmanjšim za verne duše v vicah in na zadnje s srednjim zvonom, kot priprošnja vseh svetnikom zlasti k sv. Florjanu za pomoč in zaščito v noči. Že italijanski pesnik Dante (+1321) opeva, kako se popotnika loti domotožje, ko zasliši iz daljave večerni zvon, ki žaluje za umirajočim dnevom.

Trikrat na dan nas zvonovi s svojim zvonjenjem spodbudijo k molitvi, da obudimo upanje. Zato ob 7-ih, ob 12-ih in ob večernem zvonjenju zmolimo »Angel Gospodov«, v velikonočnem času pa »Raduj se Kraljica«, ravno zato, ker človek v življenju najbolj potrebuje upanja. In kdo prinaša upanje na ta svet, če ne Marija, ki je Božja mati, zaradi njenega zaupanja imamo mi upanje – Jezusa Kristusa.

Ob petkih z velikim zvonom zvoni ob 15-ih v počastitev Jezusovemu trpljenju, ki nam je prineslo Odrešitev. Ko se oglasi zvon, naj bi vsi prekinili z delom, tudi z obedom in kleče zmolili pet očenašev v spomin na Jezusovo trpljenje. Jezus po sv. Favstini Kowalski, obljublja velike milosti, če se ob zvonjenju ob 15-ih ustavimo in se spomnimo njegovega trpljenja in če se da v tem času zmolimo križev pot.

Zvoni, ko se poslavljamo s tega sveta. Mrliško zvonjenje ima dva dela. Smrt naznani navček ali »cingel«, to je zvonjenje z najmanjšim zvonom, 3x za moškega, 2x za žensko in 1x za otroka, ter z 3x z velikim zvonom, če umre papež, škof ali domači duhovnik. Drugo mrliško zvonjenje pa je so »cuge«, ki se zvonijo z vsemi zvonovi trikrat na dan. Od dneva, ko leži v mrliški vežici, do pogreba, ter nas opominjajo, da se v molitvi spomnimo pokojnika, ki bo kmalu pokopan. To mrliško zvonjenje je lahko od župnije do župnije drugačno.

Na predvečer nedelje, zapovedanih praznikov in drugih večjih praznikov pa zvoni delopust. To pomeni, da odložimo delo, ter se duhovno in fizično pripravimo na praznik. Delopust zvoni v zimskem času ob 15-ih, v poletnem času pa ob 16-ih.

V župnijski cerkvi v Dolenji vasi se nahajajo štirje zvonovi. Trije so bronasti, veliki pa je železen in tehta okrog 2.000 kg, ki je nadomestil bronastega, kateri je bil žrtev prve svetovne vojne. Veliki, srednji in navček so bili vliti v mariborski livarni leta 1924. Veliki ima napis IHS, srednji in navček pa: Anno Domini MCMXXIV. Mali zvon je najstarejši, je iz leta 1750 Ob zgornjem robu ima napis: A peste, fama et bello libera nos Domini (Kuge, lakote in vojske reši nas o Gospod), ter ga je izdelal Jožef Samassa iz Ljubljane.

Leta 2016 se je poškodoval kembelj pri velikem zvonu v župnijski cerkvi. Po pregledu se je izkazalo, da so zvonovi, konstrukcija in mehanizem v zelo slabem stanju, ter se je v izogib kakšni hujši gmotni škodi ali celo nesreči odločilo, da se vse skupaj v zvoniku obnovi. Leta 2018 se je izvršila obnova.

Vsi zvonovi razen velikega so bili spuščeni, odpeljani v Ljubljano na čiščenje in konzervacijo, ter nato ponovno dvignjeni. Zamenjala se je dotrajana konstrukcija, ter vzpostavil nov sistem zvonjenja.

Naj na tem mestu omenimo tudi tehnično kulturno dediščino. V cerkvenih zvonikih lahko najdemo mehanizme stolpnih ur. To so bile zapletene in sofisticirane naprave, ki so ob rednem vzdrževanju kazale dokaj točen čas in to v času, ko so bile zasebne ure zgolj za najbolj premožne. Domačini še pomnijo, kako so hodili vsak dan hodili navijat uro, to je, navijat težke uteži, ki so uro poganjale. Ura je v zvonik prišla leta 1837, katere mehanizem stolpne ure z utežmi je še ohranjen v zvoniku župnijske cerkve.

Pod arkadami pa se nahaja eden prvih mehanizmov za zvonjenje. Izdelal ga je slovenski duhovnik Benčina. Ta sistem je sicer deloval na načinu »prisilnega zvonjenja«. Zapleten sistem vzvodov je poganjal zvonove, vendar je mehanizem določal, koliko časa bo zvon zvonil. Zato so zvonovi bolj tolkli, kakor pa zvonili. Zdajšnji sistem omogoča bolj naravno zvonjenje.

+ + +

Dandanes smo na zvonjenje že tako navajeni, da ga skorajda ne opazimo več. Skušajmo prisluhniti ko se zvonovi oglasijo in skušajmo pomisliti kaj nam sporočajo. Pesem zvonov naj v vas prebudi hrepenenje po Bogu.

(foto: pixabay)