Prav poseben pripomoček za verovanje srečujemo praktično vsak teden, a malo se zaveda pomena tega pripomočka. Ta pripomoček se imenuje vrata in to katerakoli vrata temveč vrata cerkve, vrata bogoslužnega prostora.

Cerkvena vrata označujejo začetek posebnega prostora in časa, kjer človek lahko pride na srečanje z Bogom. Svet religije od vekomaj pozna posebne svete prostore in čase, v katerih so častili kar pač so že častili. Ti sveti kraji niso bili izbrani naključno, temveč so obstajali tam, kjer so bili za tisti čas in tisti rod pomembni, bodisi iz strateškega razloga, bodisi zaradi naravnega (posebno oblikovana sklala ali drug naravni pojav), bodisi zaradi nadnaravnega.

Tako se tudi Jezus ni rodil kar tako v nekem naključnem kraju, temveč v Betlehemu, ki po judovski tradiciji pomeni kraj kralja Davida. Tudi ni kraj njegove smrti in vstajenja prepuščen naključju, temveč je to moral biti Jeruzalem, natančneje kraj Lobanje – Golgota.

Prvi bogoslužni prostori kristjanov so nastali v katakombah, ob grobovih mučencev, svetnikov, pa tudi na kraju nekdanjih rimskih, grških ali drugih templjev. Kakor so kasneje bile mnoge krščanske cerkve spremenjene v mošeje, templje itd. Skratka vernik - kristjan potrebuje poseben prostor in poseben čas, da pride v kontakt s presežnim, torej z Bogom.

Tako razločujemo med posvetno in sakralno arhitekturo. Ko vernik prestopi prag cerkve v bistvu prestopi prag upanja, saj se onkraj cerkvenih vrat začenja nov, nadnaraven svet, kjer ni nič tako, kakor je zunaj cerkve. In prestopiti cerkveni prag je marsikoga najtežji korak, tako po, kakor pred II. vatikanskim koncilom, ker za to pač potrebuješ nek višji razlog, kakor zgolj potreba po katerikoli svetni stavbi in vsebini, ki jo ta svetna stavba ponuja.

Pred cerkvenimi vrati se končuje svet vsakdanjika, svet v katerem SE ZDI, ampak samo zdi, da vlada zlo. Eksorcisti znajo potrditi, da od hudiča obsedena oseba ne more prestopiti praga cerkve, oziroma podivja, ker se hudič z vso silo upira, da bi se srečal z Bogom. Medtem ko se onkraj cerkvenih vrat začenja nov svet, svete presežnega, svet Boga, svet upanja.

Prav posebej pride do izraza v času svetega leta. Ko papež odpre t.i. »sveta vrata« in vsak, ki vstopi skozi ta vrata, če opravi predpisane pogoje, prejme popolni odpustek.

Ta nov svet, ki se začenja okraj cerkvenih vrat včasih ponazarja tudi portal nad ali koli vrat. Pri nekaterih cerkvah je ta prav posebej okrašen. Tako na primer je pri gotskih katedralah glavni vhod v cerkev bogato okrašen s kipi svetnikov, angelov itd. Tako nas angeli in svetniki vizualno naravnost vabijo, da vstopimo v cerkev pred Najsvetejši zakrament in res je poseben občutek, ko človek vstopi skozi tako lepo okrašena vrata. Poseben primer takega vhoda lahko najdemo tudi pri nas. Vabljeni k izletu v Špitalič pri Slovenskih konjicah, kjer si lahko v cerkvi Marijinega oznanjenja, ogledate tak portal in prestopite prag upanja.

Glavna cerkvena vrata v Dolenji vasi niso nič posebnega. Razen tega, da so malce večja. Tudi zato je bila postavljena bogato okrašena rešetka, ki ne samo varuje bogoslužni prostor in obenem dopušča, da je župnijska cerkev odprta, da se lahko vsak od 9-ih do 18-ih osebno sreča z Jezusom, temveč ta rešetka tudi ponazarja, to, da zapuščamo svet naravnega in vstopamo v svet nad naravnega.

Cerkvena vrata so velikokrat z razlogom masivna in težka, da nas opomnijo, da nekaj zapuščamo naravni svet in vstopamo v poseben sakralni prostor, kjer so malce drugačna pravila obnašanja in ravnanja, da stopamo pred obličje Boga, kajti »ozka in tesna je pot v nebo« (prim.: Mt 7,14) Težka masivna vrata so opozorilo, da moramo k Bogu pristopati s ponižnim in preprostim srcem, »ponižnih ovc gre veliko v en hlev« (prim.: Jn 10,1)

Tako nas cerkveni vhod, vključno s portalom in masivni vrati opomni, da stopamo pred obličje Boga. Ter nam tako pomaga k zavedanju o Božji vsemogočnosti, k zavedanju, da upanje umre zadnje. Kajti ko vstopamo skozi cerkvena vrata prestopamo prag upanja, vedno znova zapuščamo ta lep in kruti svet in vedno znova vstopamo v še lepši svet, svet Boga.

(foto: pixabay.com)