Plavanje proti toku, teči proti vetru je težko in naporno. Toda človek se tako utrdi, razvije, pridobi kondicijo. Resnično in pravo krščansko življenje je plavanje proti toku. Naporno in težavno, toda če veš, da te na nasprotnem bregu čaka svoboda, rešitev, življenje, se splača. Še težje je zagovarjati in učiti pravi in resnični nauk Svete Katoliške Cerkve, kakor je zapisan v katekizmu in zakoniku cerkvenega prava. Toda če vidiš, da ljudi, vernike, odnaša, ko drvijo peklu naproti, človek ne more ostati ravnodušen. Tako tudi Bog ne more ostati ravnodušen, ko vidi, da cvet stvarstva – človeštvo – drvi hudiču naproti. In nekateri se niti ne upirajo močnemu toku, še več upirajo se, grizejo in preganjajo tistega, ki jih hoče rešiti – Jezusa.
Toda Bog se ni vdal, zato je daroval na lesu križa svojega ljubljenega Sina Jezusa in ga tretji dan obudil od mrtvih, da bi dokazal, da ljubezen vse zmore. Veliko kristjanov plava proti toku, teče proti vetru. Toda vztrajajo, ker jim Božja ljubezen daje smisel in moč za trud.
Zato Vas dragi verniki vabim, da v teh zadnjih tednih pred Veliko nočjo, obnovite Božjo ljubezen preko zakramenta svete spovedi in utrdite z vrednim prejemom obhajila na Veliko noč. Ne pozabite, Božja ljubezen vse zmore in če je ta Božja ljubezen v Vas in Vi v njej, nobena preizkušnja v življenju ne bo prehuda, nobena skušnjava nepremagljiva. Živeli boste srečno in mirno življenje tu na zemlji, ter srečno in mirno prišli v večno življenje v nebeškem kraljestvu, ki je tudi cilj našega plavanja proti toku.
BLIŽNJI JE RAZLOG
Cerkev (škofija, župnija, družina…) je skupnost združena v Božji ljubezni. Dokler bo en sam duhovnik na celem svetu, ki po maševal in spovedoval, bo Cerkev rešena. In za vernika, v končni fazi ne more obstajati nič pomembnejšega.
Verniki pa smo združeni v skupnost, ki se imenuje Cerkev. Živeti v skupnosti pomeni, da nismo sami. Obkrožajo nas ljudje, ki jih imamo bolj ali manj radi, ki so za nas bolj ali manj pomembni. Da, velikokrat se zgodi, da smo za tistega, ki je za nas manj pomemben, najpomembnejši. To je skrivnost ljubezni, ki je nikdar ne bomo v celoti razumeli.
In tudi ni potrebno razumeti, potrebno je zgolj sprejeti dejstvo, da smo za nekoga pomembni, četudi ta človek za nas ni. Za Boga smo pomembni, četudi morda Bog za marsikoga ni pomemben.
Vedno je tukaj nekdo, zaradi katerega doživljamo tako veselje in srečo, kakor žalost in bolečino. In če nobenega ne ljubimo, spoštujemo, cenimo, imamo radi je plavanje proti toku brez smisla, je živeti krščansko življenje brez smisla. Zato če se iskreno ozremo okoli sebe, bomo videli, da smo za nekoga pomembni, četudi samo za Boga. In našli bomo smisel za življenje, našli bomo smisel truda za krščansko življenje. Kajti če mi ne bomo trdni, močni, verni, lahko pademo iz nami lahko pade cel svet v katerem živimo. Zato pravi nauk Cerkve: Dokler bo en sam duhovnik na celem svetu, ki po maševal in spovedoval, bo Cerkev rešena.
Moj bližnji je lahko razlog, da za Veliko noč prejmem sveto spoved in sveto obhajilo. Moj bližnji je lahko razlog, da se trudim biti zakoreninjen v Božji ljubezni, da bo lahko moj bližnji preko mene izkusil to ljubezen. Da bo moj bližnji imel ramo, na katero bo lahko naslonil svojo glavo (prim. Mt 8,20). Zato, če iščete razlog zakaj bi hodil k spovedi in k nedeljski sveti maši, potem je lahko ta razlog tudi Vaš bližnji. Kajti če svojim bližnjim želimo dobro, moramo biti najprej sami dobri.
Kaj je spoved?
Spoved je eden izmed sedmih zakramentov Katoliške Cerkve. Zakramente je izumil Jezus, zato da bi se nam približal (prim. 2 Mz 33,20). Zakramenti so most med nami in Bogom. In ko človek pade, ter greši, takrat človek poruši vez z Bogom. Potrebo jo je obnoviti in to storimo preko zakramenta spovedi.
Vloga duhovnika pri spovedi
Kakor pri vseh stvareh v Cerkvi je duhovnik zgolj orodje Božje milosti. Nekdo nam zakrament mora podeliti. Ne moremo si ga vzeti sami. Ne moremo si vzeti ljubezni, ne moremo si vzeti darila. Nekdo nam ga mora dati. Duhovnik je kakor križ na katerega je pribito Jezusovo telo. Križ pa je zgolj orodje. Duhovnik daruje svoje življenje in svoje zmožnosti, da bi Kristus preko njega deloval. Zato duhovnik pri spovedi daruje svoja ušesa, da bi Vas Bog poslušal, daruje svoje srce, da bi Vam Bog odpuščal. Zato nobena »informacija«, ki jo duhovnik sliši pri spovedi ne pripada njemu, ter zato z njo ne more razpolagati, kajti vse kar je spovednici izrečeno pripada Bogu.
Kaj je greh
Greh je dejanje s katerim žalimo, prizadenemo, se ločimo od Boga. Kakor vemo, da lahko svojega bližnjega prizadenemo z besedami in dejanji, ki se nam ne zdijo nič posebnega, lahko grešimo tudi z besedami in dejanji, ki jih sicer za greh nimamo. Ne glede na to, da živimo v 21. stoletju in ne glede na to, kaj za nas osebno je greh in kaj ni, grešimo:
če prekršimo eno ali več izmed 10 Božjih zapovedi:
če storimo enega ali več izmed sedmih glavnih grehov,
če zavračamo eno ali več izmed petih cerkvenih zapovedi.
Petere cerkvene zapovedi imajo za svoj cilj, da vernikom zagotavljajo nujno potrebno najmanjšo mero duha molitve, zakramentalnega življenja, nravnega prizadevanja in rasti ljubezni do Boga in do bližnjega« (KKKC 431)
ali pa zavračamo eno ali več verskih resnic:
Velik ali majhen greh
Grehe ločimo med majhnih ali velikim, glede na okoliščine v katerih smo grešili. Smrtno grešimo, če naredimo nekaj slabega premišljeno, svobodno in hoteno.
OBRED SVETE SPOVEDI
Ker je morda že kdo pozabil, kako se opravi spoved, obudimo v spomin spovedni obrazec:
Ko stopite v spovednico rečete: Hvaljen Jezus ter se pokrižate.
Duhovniku poveste kdaj ste bili zadnje pri spovedi, lahko poveste svoj stan in poklic, da bo lažje razumel, ter naštejete svoje grehe. Ko končate izpoved rečete: Moj Jezus, usmiljenje.
Duhovnik lahko pove stavek ali dva v spodbudo. Lahko ga v okviru spovedi vprašate za nasvet, spodbudo. Nato vam podeli pokoro ter vas povabi h kesanju:
Moj Bog. Žal mi je, ker sem grešil in žalil Tebe, ki si moj najboljši Oče. Trdno sklenem, da se bom poboljšal. Pomagaj mi s svojo milostjo. Amen.
Duhovnik vam bo podelil odvezo z naslednjimi besedami: Bog Oče usmiljenja, ki si s smrtjo in vstajenjem svojega Sina svet spravil s seboj in poslal Svetega Duha v odpuščanje grehov, naj ti po službi Cerkve podeli oproščenje in mir. In jaz te odvežem tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Nato se pokrižate in duhovnik reče tako ali podobno: Gospod ti je odpustil grehe, pojdi v miru in vi odgovorite: Bogu hvala. Ter odidete iz spovednice.
V cerkvi ali doma lahko opravite pokoro. Pokora je lahko molitev ali dobro delo. Pokora ni zadoščevanje za naše grehe. Pokora je obliž, ki ga nalepimo na pravkar očiščeno rano, da se duša in telo okrepita, ter pridobita moč za nadaljnje krščansko življenje.
Tudi letos Vas iskreno prosim, prejmite pred Veliko nočjo zakramentalno odvezo (opravite sveto spoved). To je najmanj, kar lahko darujete svoji duši, svojemu telesu in svojemu življenju, ter obenem največ: spoved in tako vredno prejmete Velikonočno obhajilo.
Spoved ni vedno lahka in včasih se je težko spovedati nadrejenemu ali pa nekomu, ki te pozna. Zato ni nujno da opravite spoved v domači župniji, samo opravite jo. Spoved lahko v postnem času 2019 opravite:
v župnijski cerkvi:
v Ribnici
v Ljubljani (stolnica in frančiškani)
na Cvetno nedeljo lahko opravite spoved tudi v Stari Cerkvi ob 16-ih, v Kočevju in Ribnici od 17-ih dalje.