Ljudje se večino ubadamo s tem, kar nam je trenutno pomembno. Kdor je lačen, povsod vidi restavracije in ljudi, ki jedo. Ljubitelji določenih znamk avtomobilov bodo v svoji okolici videli neverjetno število priljubljenih avtomobilov, čeprav njihovo število ni nič večje kot običajno. Možgani presejejo podatke in nam kažejo svet, kot nam trenutno ustreza.

Toda v življenju so pomembnejše stvari, kot zgolj in samo tisto, kar je pomembno v trenutku, ki mu pravimo 'danes' ali 'zdaj'. Ne pravi Jezus zaman: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo« (Mt 6,19-20) Že res, da naše zemeljsko telo in življenje potrebuje določene dobrine, da živi in preživi. Tega nam Bog ne odreka. Saj nas večkrat pohvali ravno s tem, ko nam določene dobrine omogoči in nas včasih, ko smo poredni, vzgaja, da nam določene dobrine odvzame. Epidemija nas je v marsičem prikrajšala, tudi zato, ker smo bili poredni, v odnosu do Boga, do bližnjega in samega sebe. Sedaj, ko se življenje bolj ali manj vrača v stare tirnice. Še trikrat bomo šli spat in zopet se bomo pehali za zakladi, ki jih uničuje rja in molj.

Toda kristjan ni navaden človek. Naj bi bil vernik in zato naj bi se zavedal, da bo prej ali slej prišel pred nebeškega Očeta. Pred njim zemeljski zakladi nič ne veljajo. Velja samo tisto, kar je zapisano v dobro knjigo. In če bo prazna nam bo zažugal: »Ti, ti porednež!«

Cerkev ni sodišče in duhovniki nismo sodniki za prekrške. Kot dobri odvetniki Vaših duš, Vam samo svetujemo: izgovor 'ne morem iti k maši, ker me maska moti' ne zdrži, še posebej, ker nas maska ne moti, ko opravljamo druge dejavnosti. Prav tako ne zdržijo ugovori kot so: nič ne čutim, maše so dolgočasne (kakor je lahko dolgočasna veselica, če ne sodeluješ), ne maram ljudi, ki se tam zbirajo (Jezus je bil križan med razbojniki). K maši, k zakramentom ne hodimo zaradi drugih, temveč zaradi sebe in Boga. Ker s tem nabiramo zaklade, ki nam bodo pomagali tako v tem življenju, kakor v onem. In če je Bog resnično moj zaklad, bo tudi moje srce tam, kjer je Bog (prim. Mt 6,21). V cerkvi. V zakramentih.