Ruski skladatelj Čajkovski je takole opisal svoje življenje: »Nenehno obžalujem preteklost, trepetam pred prihodnostjo in nikakor nisem zadovoljen s sedanjostjo.« Včasih se zdi da je to opis življenja slehernika med nami. Zaradi tega se toliko ljudi znajde v temi, slepi ulici, v nenehnem godrnjanju, pritoževanju, negativnosti. Razumeti moramo, da sta prihodnost in preteklost v popolni, absolutni lasti Boga. Sam Bog lahko poseže v našo preteklost (tako da odpusti) in na našo prihodnost (tako da dopusti). Edini čas, ki nam je dan v last in uporabo, je čas, ki se imenuje danes. Od današnjega dneva je odvisno ali bom jutri obžaloval preteklost. Od današnje dne je odvisno ali bom imel razlog za strah pred jutri. Od današnje dne je odvisno ali bom imel lep spomin na preteklost in ali me čaka lepa prihodnost.

Pa vendarle se ljudje raje ukvarjamo s preteklostjo, da pogrevamo stare postane juhe in se ovijamo v neko ovenelo preteklo slavo oziroma, da trepetamo in vijemo pred prihodnostjo.  Nekako pa pozabljamo živeti danes. In mar Jezus ne pravi: »dovolj je dnevu lastna teža« (Mt 6,34)

Seveda Jezus ne pravi, da moramo živeti neodgovorno. Tudi Jezus je načrtoval: smrt v Jeruzalemu, zadnjo večerjo, odprave gor in dol po judovski deželi itd. Imeti moramo cilj svojega življenja. Splošen cilj kristjana je, da postane svetnik, dotičen cilj vsakega posameznika pa je, da postane svetnik v stanu in poklicu, ki ga živi. Cilj pa dosežemo le tako, da živimo - danes. Danes moram živeti tako, da ne bom jokal nad preteklostjo. Danes moram tako živeti, da ne bo strahu pred prihodnostjo.

SVETNIK ŽIVI DANES

Svetniki so nam lahko pri življenju »danes«, v veliko pomoč. Zakaj svetnik je živel zemeljsko življenje v realnosti takratnega današnje dne. In tudi danes živi v nebesih danes: se ne venča z ovenelo slavo preteklega zemeljskega življenja, in ga ni strah za prihodnost, ker danes živi v navzočnosti Boga.

Za zgled si postavimo farnega zavetnika svetega Roka. Imel je cilj v življenju: da odide na romanje v Rim in tam doživi razodetje glede svojega nadaljnjega življenja. Da se je sploh lahko odpravil je moral opraviti tako s prihodnostjo, kakor s preteklostjo. Kar se tiče preteklosti se je odpovedal tako plemiškemu nazivu, kot tudi gmotnemu položaju, ki ga je imel kot sin plemenitih, pokojnih staršev.

Preteklosti rešimo preko spovedi in molitve pred Najsvetejšim zakramentom. Dokler tega ne storite, v Vašem življenju ne bo miru in Vam ga ne more omogočiti noben človek ali stvar.  Lahko ga sicer umetno proizvajate: tako da na druge kažete s prstom, da nemir utapljate v adrenalinu, alkoholu, ali v drugih omamnih zadevah. Toda ta mir ne traja dolgo: dokler Vas nekdo zaradi prsta ne kresne po nosu, dokler se ne navadite na alkohol ali druge omamne zadeve. Sprava s preteklostjo ni nekaj zunanjega. Tudi ne zadeva širše množice ljudi, kakor ne obstaja kolektivna krivda ali kolektiven greh: tudi če vsi okoli mene brezsramno grešijo, sam se bom odločil ali bom tudi jaz to počel. Kar se je zgodilo v preteklosti je v popolni domeni Boga in nihče drug kot Bog tega ne more rešiti: noben politik, nobena spravna slovesnost, noben vpliven človek.

Danes presekajte s preteklostjo, kakor sveti Rok in svobodni boste. Ozirajte se v preteklost, žalujte za preteklo srečo, obujajte neskončno krivdo in spremenili se boste v solni steber, kakor Lotova žena (1 Mz 19, 16-18.26).

Sveti Rok je opravil tudi s prihodnostjo. Lahko bi si pred oči postavljal neštete nevarnosti, ki bi ga med potjo lahko doletele in se od strahu ne bi premaknil niti iz svoje postelje, kaj šele, da bi odpotoval čez celo Evropo. Naša domišljija, naše skrbi, nam v veliki meri onemogočajo, da se prepustimo Božji previdnosti. S preteklostjo je morda lažje opraviti, ker je oprijemljiva. Prihodnost je mnogo bolj skrivnostna, mnogo bolj nejasna in zato mnogo bolj strah zbujajoča. Toda kakor nas hromi krivda, nas še bolj strah pred prihodnostjo. Toda kako ne skrbeti? Kako se prepustiti Božji previdnosti, ki vse čudovito ureja in vodi? Po eni strani ne bodite preveč pametni, vsevedni, popolni. Izključite domišljijo. Nehajte si domišljati grozne apokaliptične scenarije. Ne dopustite, da bi javno mnenje ali govorice vplivale na Vašo razsodnost. Zato večkrat na dan izrecite naslednjo molitev: »Gospod, odpusti mi, ker me skrbi.« Pustite se presenetiti, ker Bog rad preseneča. Dopustite Bogu, da napravi čudež v Vašem življenju. Bodite odprti za Božje življenje. Redno obiskovanje nedeljske maše, pa je vstopnica v brezskrbno življenje. Nedeljska sveta maša je razodetje, da nas Bog ne zapusti. Jezus je vstal od mrtvih na nedeljo. Ne v petek, tudi ne v ponedeljek. Nedelja je znamenje upanja, ker se v nedeljo spominjamo, častimo, praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih.  In če je Bog obudil Jezusa od mrtvih, bo tudi nas, ki smo Njegovi posinovljeni otroci. Kdor se veseli nedelje, se veseli življenja.

Sveti Rok je živel v trenutku današnje dne. Imel je cilj – priti v Rim. Toda vsak dan je bil dan sam zase. In pot je velikokrat pomembnejša od samega cilja. Sveti Rok se je držal Gospodovega naročila: »Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!« (Mt 25,13) Biti buden pomeni živeti današnji dan. Se ne ozirati v preteklost, tudi ne v prihodnost. Kar je bilo je bilo, kar mrtvo je mrtvo, živi lahko samo v Kristusu. Kaj bo, ne vemo in ker za to skrbi Jezus. In mu zaupamo da bo delal v naše dobro. Danes se bom trudil živeti po Božji volji, danes bom budno oprezal, da ne bom delal slabo, zato da se bom lahko veselil jutrišnjega dne. Ter da bom jutri imel lep spomin na današnji dan.