Druženje je zapisano v gene slehernega človeka. Tudi največji samorastniki, potrebujejo določeno obliko druženja. Družimo pa se po interesih. Toda mar vera ni interes: po Bogu, po dobrem, po ljubezni, po upanju?
Dandanes skušamo vernike zbrati z različnimi dejavnostmi: verouk, oratorij, skavti, mladinske, zakonske in druge skupine. Toda če vernikov ne more skupaj zbrati nedeljska sveta maša ali je cerkev kaj drugačna od drugih združb? In Cerkev je drugačna, to ni kar neko bilo kako društvo (in vsako društvo zahteva določeno obliko participacije), saj se v cerkvi v nedeljo pri maši zbere cela vrsta ljudi, ki so vsi drugačni drug od drugega, a jih povezuje od mrtvih vstali Kristus, ki vstal od mrtvih ravno na nedeljo.
Če zrelativiziramo nedeljsko sveto mašo, kaj Cerkvi sploh še ostane? Nič. Katoliška vera, skupnost, druženje se začne in obstoji z nedeljsko sveto mašo in brez tega »obreda« vernik, skupnost, propade in odpade, ko postane nedeljska sveta maša pretrda za razumevanje (prim. Jn 6,60-66)
Zato kot duhovnik, kot župnik filozofije in prakse nekaterih staršev, ki vztrajajo da otrok obiskuje verouk, nedeljske svet maše pa ne, ne morem podpirati. Otrokova nedolžna nebogljena duša, mora biti čim večkrat v navzočnosti Boga, čim večkrat sodelovati v dialogu z Bogom, ki mu pravimo nedeljska sveta maša.
Skozi vsa duhovniška leta poslušam izpovedi štirideset, petdeset in več letnikov, ki velikokrat s solzami v očeh pripovedujejo, kako so v otroštvu hodili k nedeljskim mašam, bodisi kot ministranti, pevci ali pa kar tako. To niso solze obžalovanja, da so hodili, temveč, da so nehali, kajti od takrat naprej je šlo življenje bolj ali manj samo še navzdol. Toda v določenem trenutku se vrnejo, ker vedo kam se lahko vrnejo.
Otroci zadnjih nekaj desetletji, pa se žal ne bodo mogli nikamor vrniti, ne bodo mogli začeti z nova, ker sploh ne bodo vedeli, kam morajo iti, ker je njihovo telo in njihova duša bila v nežnih otroških letih premalo napolnjena z Božjo milostjo. Obiskovanje nedeljskih in prazničnih svetih maš je tudi verouk. Lahko rečem najpomembnejši. Če kot nevernik ne bi hodil k nedeljskih mašam, četudi samo zaradi orgel, ne bi nikdar sprejel vere, ne bi bil nikdar krščen, birman in zagotovo ne bi bil duhovnik.
Obstaja dilema, če otroka ne sprejmem k verouku, ker ne hodi k sveti maši, da s tem slučajno ne grešim zoper Božje umiljenje, ne jemljem Božje pravice v svoje roke, ter da na lastno pest ločujem pšenico od ljuljke (prim. Mt 13,30-40). Po drugi strani pa vidim Jezusa, ki izganja trgovce iz templja (prim. Jn 2,15-16). Vidim Jezusa, ki se ne sekira, če ga učenci zapustijo, ker je Njegova beseda preostra in pretrda za razumevanje (Jn 6,60-66). Prav tako vidim Jezusovo naročilo, naj se učenci ne sekirajo, če jih ljudje ne sprejmejo (prim. Lk 9,5). In pod križem vidim zgolj Marijo in enega učenca (prim. Jn 19,26).
In vidim ljudi vseh starosti, spolov in družbenih lestvic, ki hodijo v nedeljo k sveti maši, ki hodijo k spovedi, ki z dušo, srcem in telesom iščejo Božjo bližino in je njihovo življenje srečno, čeprav včasih polno trpljenja. In vidim ljudi vseh starosti, spolov in družbenih lestvic, ki ne hodijo v nedeljo k maši, ki ne hodijo k sveti spovedi in ne iščejo Božje bližine in je njih življenje nesrečno in prazno. Toda človeka, ki se ne pusti rešiti, se rešiti ne da.
Božje usmiljenje je, da so vrata cerkve in spovednice odprta vsakemu. Ne glede na spol, ne glede na starost, ne glede na politično, družbeno ali kakšno drugo usmerjenost. Toda vstopiti moraš sam in sprejeti vse v kompletu ali pa nič. Vmesne poti ni. In na koncu, če bi se, pred več kot 20 leti, ko sem se odločal ali biti katoličan ali ne biti katoličan, odločal zgolj na podlagi slabih izkušenj z katoličani in duhovniki, ne bi bil nikdar katoličan. Ampak Bogu hvala v Cerkvi je več dobrih, kot slabih ljudi, nekaj ščenet ne določa cele skupine. Toda, kljub temu Jezus uči: »Delaj te vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnaj te.« (Mt 23,3), na podlagi tega sem sprejel nauk Cerkve, da je milost za zveličanje potrebna, milost pa prihaja zgolj preko izpolnjevanja verskih dolžnosti, med katerimi je na prvem mestu nedeljska sveta maša, spoved in češčenje Najsvetejšega zakramenta.
K verouku v Dolenji vasi sprejemamo otroke, ki so med počitnicami zbrali vsaj 7 liturgičnih listkov od 15., v obdobju od konca šole to je od 5. junija do vključno 28. avgusta. Vsi ostali pa ko se boste odločili da je nedeljska maša enako pomembna kot verouk in je za vas vrednota, ter po določenem obdobju z rednim obiskovanjem nedeljskih in prazničnih maš to vero potrdili, so vam vrata verouka odprta, ter s tem prvega obhajila in birme.
Vpis za prvo triado (1. 2. 3. razred):
12. september: od 10-ih do 11-ih, ter od 17-ih do 18-ih
Vpis za drugo triado (4. 5. 6. razred):
15. september od 10-ih do 11-ih, ter od 17-ih do 18-ih.
Vpis za tretjo triado (7. 8. 9. razred):
16. september od 10-ih do 11-ih, ter od 17-ih do 18-ih.
Vpisi bodo potekali v župnijski pisarni, prosim, da se držite razpisanih ur in dni, ker vpis izven tega ni možen!
Verouk bo potekal ob ponedeljskih in sicer z začetkom 2. oktobra:
Prvi in tretji teden v mesecu
14.00 do 14.30 5. razred
14.30 do 15.00 2. razred
15.00 do 15.30 4. razred
15.30 do 16.15 3. razred
16.15 do 17.00 1. razred
Drugi in četrti teden v mesecu
14.30 do 15.00 6. razred
15.00 do 15.30 7. razred
15.30 do 16.00 8. razred
9. razred ob sobotah
Pogoj za vpis je k verouku, pogoj za prejem prvega svetega obhajila in/ali svete birme je obiskovanje svetih maš ob nedeljah in zapovedanih praznikih.
Veroučenec/ka, ki v času preverjanja liturgičnih zvezkov ne bo imel zadostno število nalepk bo od verouka odslovljen, med letom ali pa na koncu leta ne bo opravil razreda, tudi če vse zna. Če se liturgični zvezek »slučajno« izgubi, se to šteje kakor da veroučenec/ka ne obiskuje svetih maš.
Odsotnost od svetih maš je možna samo v primeru bolezni (tudi COVID), smrti v družini, družinskih ali šolskih počitnic.
Prisotnost pri verouku je možna ob upoštevanju aktualnih pogojev za preprečevanje epidemije COVID-a.
1. Obvezna je redna udeležba otrok pri svetih mašah ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Za prejem svetega obhajila se zahteva vsaj triletno obiskovanje nedeljskih in prazničnih svetih maš. Za prejem svete birme pa vsa 9 let. Opravičljiva odsotnost je zgolj: v primeru bolezni, smrti v družini, družinskega dopusta. Zaradi pregleda se zbirajo listki za liturgični album.
2. V učilnici otroci ne uporabljajo raznih naprav (gsm, mp3, tabličnih računalnikov), razen z dovoljenjem kateheta
3. na verouk se prihaja točno in se ne zamuja.
4. Otroci s seboj nosijo učbenik, delovni zvezek, zvezek in pisalo. Če tega pri uri verouka nima, bo poslan domov.
5. V primeru hude ali nalezljive bolezni naj otrok ostane doma, v tem primeru je tudi opravičen od nedeljske svete maše
6. veroučenec je izključen iz veroučne šole, če izraža očitno nespoštovanje in sovraštvo do ostalih veroučencev, kateheta, Boga in Cerkve
7. če veroučenec/ka, ki kali mir in red v času verouka in se ne odziva na opozorila kateheta bo poslan domov. Če se to ponavlja je izključen.
8. Starši veroučencev se 3x do 4x na leto udeležijo »verouka za starše«.
9. Pri vpisu starši prispevajo simboličnih 15 € za stroške celoletnega verouka. Ta simbolični prispevek se ne vrača, v nobenem primeru.
10. Starši se s podpisom prijavnice na dan vpisa strinjajo s pogoji za vpis in s splošnimi veroučnimi pravili.