Postni čas je poseben čas milosti, ko nam je Gospod še bolj naklonjen (še bolj kot itak že je), da obnovimo, poglobimo ali pa na novo vzpostavimo odnos z Njim. Da bi na Veliko noč v Duhu in resnici, ne samo obhajali in praznovali temveč dejansko živeli bistvo naše vere – Jezusovo vstajenje od mrtvih – v vseh okoliščinah in aspektih naših življenj.

K poglobitvi, obnovitvi ali ponovni vzpostavitvi nas lahko vodi poseben nagib ljubezni, ki ga imenujemo hvaležnost. Do hvaležnosti prideš, ko sebe prepoznaš kot reveža, saj revež ne sprejema samo darov, temveč tudi samo življenje s hvaležnostjo. Pred seboj imejmo podoba svetopisemskega Joba, ki pravi: »Nag sem prišel iz materinega naročja in nag se povrnem tja. Gospod je dal in Gospod je vzel, bodi češčeno Gospodovo ime! Dobro smo prejemali od Boga, zakaj bi hudega ne sprejeli?« (Job 1,21,2.10)

Z držo reveža, lahko vse kar nam Bog nakloni – dobro ali slabo – sprejemajmo kot miloščino, dar  in vedno bo na mestu hvaležnost. Do te drže pa lahko pridemo preko treh postnih pripomočkov: miloščina (dobra dela) - ki je sama po sebi odpoved – post, oboje pa podkrepljeno z molitvijo.

Osrednje dejanje postnega časa pa je spoved: s spovedjo Bogu izpovem ljubezen reveža, ki je popolnoma odvisen od Njegove milosti. Spoved je zakramentalna odpoved grehu. Za spoved si moramo vzeti čas – torej še ena odpoved. Da ne omenjamo, kako nam napuh velikokrat kljubuje – post. In seveda dobre spovedi ni brez molitve.

(foto: pixabay.com)