je prostor in čas, v katerem se Bog in človek srečujeta, torej je župnija pripomoček tudi preko katerega se lahko človek približa nebesom. Znotraj župnije se Bog najprej in redno razodeva ter deluje. Razodeva se tudi preko raznih posebnih razodetij (Fatima, Međugorje itd.), ter deluje tudi izredno (čudeži, uslišanja itd.). Redno in čedno pa deluje preko prostora in časa, ki ga imenujemo župnija.

Središče župnije ni župnišče, temveč je tabernakelj župnijske cerkve. V našem primeru cerkev svetega Roka v Dolenji vasi. Župnijska cerkev ima enako pomembnost, kakor stolinica ali katedrala za škofijo, bazilika sv. Petra v Rimu za celotno Katoliško Cerkev.

Središčni tedenski dogodek celotne Rimo-Katoliške Cerkve pa je nedelja. Ki jo imenujemo tudi mala velika noč, ker je Velika noč središčni dogodek celotnega krščanstva. Zato nobena dejavnost, noben praznik ne more preglasiti nedelje.

Vse torej, kar v župniji počnemo, počnemo zaradi Tistega, ki prebiva v tabernakelju. Zato ga tudi obiskujemo, prejemamo, častimo in molimo. Zaradi Jezusa v tabernakelju obnavljamo in vzdržujemo sakralne stavbe. Sakralne stavbe, zvonovi pa tudi verniki sami oznanjamo, da je Jezus prisoten v našem prostoru in času.