V množici krščanskih vrednot, nas mesec oktober spodbuja k zvestobi. Molitev rožnega venca ni nič drugega kot premišljevanje o Marijini zvestobi, od jaslic, do groba in še naprej. Včasih se sprašujemo, kaj mora človek narediti, da bo deležen Božje milosti, blagoslova in blažene sreče? Na to vprašanje odgovarja psalm 85: »Iz zemlje bo pognala zvestoba, z nebes bo gledala pravičnost« (Ps 85, 12). Zvestoba zemeljskega človeka Mariji in njeni molitveni priprošnji, bo dala, da bo z nebes pogledala Božja pravičnost. Ko vernik ohrani zvestobo, potem pride Božja milost, blagoslov in blažena sreča, kajti »daleč od oči, daleč od srca«. Zvestobe na daljavo ni: ne pri Bogu, ne v zakonu, ne v prijateljstvu. Potrebno se je srečati in pogovarjati, z Bogom, preko molitve.

Marija v raznih prikazovanjih naroča, naj molimo Rožni venec. Ta vrvica nas lahko potegne iz pekla v nebesa. Ne naroča koliko rožnih vencev na dan. Bolj, kakor, da se obremenjujemo s tem, kako bomo pravilno zdrdrali 200 Zdravih Mariji, se osredotočimo, da bomo vsak dan molili rožni venec, začenši z oktobrom, četudi samo eno desetko na dan. Zvestoba ni v velikih junaških dejanjih, temveč v majhnih, vsakodnevnih, včasih tudi sivkasto obarvanih. In če bodo starši zvesti Bogu in Mariji, se bodo hočeš nočeš, tudi otroci po zgledu staršev, naučili biti zvesti: Bogu, Mariji, Cerkvi, bodočemu so zakoncu, prijateljem, domovini.