Revolucija

je konstitucija naše veroizpovedi, saj ko Jezusovi učenci na veliko nočno jutro odkrijejo prazen grob in spoznajo, da je Jezus vstal od mrtvih, je to dejansko revolucija. Od tistega velikonočnega jutra nič več ni tako, kot bi moralo biti. Tudi smrt ni več smrt, črna praznina, temveč svetla prihodnost. Aleluja!

 

Cerkev sama po sebi je revolucija tega sveta, največji dokaz, da je Jezus Kristus živ: po naravnih zakonih in človeških standardih bi morala že zdavnaj propasti. Pa ne propade. Še kar obstaja. In bo obstajal, tukaj tako, tam drugače, a obstala bo. Aleluja!

 

Dejansko Jezusovo vstajenje, bistvo naše vere prinaša na ta svet revolucijo. Vse, kar je običajnega in tradicionalnega obrne na glavo. Človek se mora spre-obrniti. Vse mora obrniti na glavo in počez, da pozabi na razum, na ego, ki se upira nadnaravnemu in se spustiti v srce, kjer je vse mogoče. Prava, Božja ljubezen vedno najde pot. Božja ljubezen sicer dopusti križanje, a tudi obuja od mrtvih. Kristjan prevečkrat reče: Bog me kaznuje, Bog me ne mara in premalokrat reče kakor Magdalena Gornik: »Zaupaj, Bog bo vse prav naredil.«

 

Potrebuješ revolucijo, ki bo spremenila ta svet in ljudi okoli tebe? Čisto preprosto: napravi revolucijo v svojem življenju, spreobrni se in sprejmi dejstvo, da je grob prazen in da je Jezus Kristus vstal od mrtvih. Ko se v svojem razumu ne boriš več proti Bogu in se mu več ne upiraš, temveč prepustiš, da te vodi srce k praznemu grobu, kjer odkriješ, da je Jezus Kristus vstal od mrtvih, potem se bo v tvojem srcu in tvojem življenju zgodila revolucija, ter boš videl sebe in svet okoli sebe popolnoma spremenjenega. Aleluja!

 

(foto: pixabay.com)