Človek potrebuje junaka, vzornika v svojem življenju. Ki ga skuša posnemati in se krepiti, takrat, ko mu je dobro, in da zaradi junakovih, vzornikovih zaslug, preživi, ko mu gre slabo. Ta potreba po junakih, vzornikih je stara kot človeštvo. Vzorniki, junaki niso samo tisti, ki nosijo atribute najmočnejšega, najlepšega, najbolj zvitega, ker velikokrat s tebi atributi, ne prideš daleč v življenju. Kristjan, še bolj kot vsak običajen človek potrebuje junake, vzornike, ker je biti kristjan včasih zelo težko. In kristjan ima svoje junake, svoje vzornike, ki mu dajo vedeti, da je Bog, da se splača verovati in to so svetniki.

Prvega novembra častimo vse svetnike. Vse tiste, ki so imeli dovolj poguma in volje, da so živeli v skladu, kar evangeliji in Cerkev učita: nekateri kot spoznavalci, drugi kot učenjaki, tretji ko čisto preprosti ljudje, in četrti seveda kot mučenci in vsi ostali. Za kristjana je zemeljsko življenje sredstvo, da pride do cilja, ki je svetništvo. Na ta dan se lahko spomnite svojih krstnih zavetnikov, svojih godovnih zavetnikov, zavetnikov župnije, podružnic, naroda, škofije itd. Naj nas premišljevanje o njihovem življenju privede do tiste volje, ki nas bo nekoč pripeljala v večno življenje v nebeškem kraljestvu.

Na prvega novembra bodo maše ob 8-ih in 10-ih. Ker je to zapovedan praznik je udeležba pri mašah obvezna, še posebej za vse veroučence in njih družine. Ni dovolj se samo popoldne pokazati na pokopališču!

Če mi bo zdravje dopuščalo bom 1. novembra blagoslovil pokopališča in sicer ob 13-ih v Grčaricah; 14-ih v Rakitnici; ob 15-ih v Prigorica-Videm; ob 15.30 v Prigorici (staro). Če mi zdravje ne bo dopuščalo, lahko blagoslovim samo eno pokopališče, lahko samo tri, lahko vse štiri, lahko nobenega. Če me pet minut po določeni uri ne bo na spregled, naj nekdo vodi molitev: 1x Očenaš, toliko Zdravih Marij z dodatkom, ki naj se usmili duš v vicah, kolikor je naselij, ki spadajo pod določeno pokopališče, ter 1x Slava Očetu.        

(foto: pixabay.com)