Uradne ure in mašni nameni
Od 1. avgusta, bo ponovno možnost uradnih ur, za dogovore o krstih, pogrebih, oddaja mašnih namenov, itd. in sicer tako kot je bilo pred epidemijo: ob petkih od 16-ih do 17-ih. Mašni nameni se bodo zopet pobirali samo v času uradnih ur(nič več s kuvertami) in sicer od prvih uradnih ur do 15. v mesecu.

Slike od birme in prvega obhajila
Tisti, ki ste naročili slike od birme in prvega obhajila, jih lahko prevzamete v župnišču v času uradnih ur!

Noč ima svojo moč
Tako za počenjanje neumnosti, kakor tudi za pridobivanje Božje milosti. Vabljeni k tedenskemu češčenju Najsvetejšega zakramenta in sicer ob četrtkih od 22-ih do predvidoma 23-ih.

Bralci beril
Seznam bralcev beril je na voljo zgolj v tiskani verziji oz. na oglasni deski!
• Bralci beril lahko v času branja Božje besede masko odmaknejo.
• Preko e-maila lahko predhodno prejmete berilo, da se doma pripravite, v tem primeru pošljite e-mail na: ales.pecavar@rkc.si
• V primeru, da je bralec odsoten in tisti dan, ko je razporejen ne more brati naj poskrbi za zamenjavo.

Molitev svetega Roka
Ko pred seboj postavimo podobno svetnika – to ni nek magični objekt, orodje za čaranje, ampak opomin, ki nas prebudi iz sanj narcističnega kroženja okoli sebe, ter v nas skuša vzbuditi željo po pogovoru z Bogom –molitvijo. Molitev je dialog, v katerem ne smemo preslišati Njegovega govora. Božji odgovor niso skrivna šepetanja, v katere bi lahko prefinjeno vpletali lastne odgovore, ki jih že vnaprej želimo slišati. Božji odgovor je naše lastno življenje, ki se zdaj bere v miru in z določeno distanco, v luči Božje besede, ki se je utelesila v Najsvetejšem zakramentu, ki pa odseva v podobi svetnika.

Sveti Rok je odseval podobo Jezusa. Jezusu je služil, za Jezusa je živel. Njegova romarska pot na zemlji in sedaj v nebesih je priprošnja k Bogu. Priprošnja pa niinformiranje Boga o potrebah ljudi. Priprošnja je pogovor z Bogom o mukah drugih, ki pa jih lahko na sebi doživljam –in sveti Rok jih je doživljal –kot svoje lastne muke.

V tem pogovoru se učim v duhu ene dragocene molitve razločevati tisto, kar lahkosam spremenim in česar ne morem. Učim se jemati za svoje tisto, v čemer se lahko vsaj nekoliko angažiram sam, ter prosim za pogum in moč pomagati, ne umakniti se, ne prelagati, ne pozabljati, ne zapirati oči.


Učim se tudi tisto ostalo, česar ne morem spremeniti, resnično »oddati« in pustiti z rok – prepoznati pokorno in realistično svoje meje, osvoboditi se utopij in iluzij o lastni vsemogočnosti, precenjevanja in ničevega preseganja lastnih moči; s tem pa se lahko znebim tudi nepravihobčutkov krivde, krivice, jeze in nemoči, skrbi in stresa iz oči v oči s tistim, kar –ker nisem Bog –moram prepustiti Bogu in tistim, ki si jih on sam za te naloge poišče.

Sveti Rok se je prepustil Bogu. Skušajmo se prepustiti tudi mi, z molitvijo –prošnjo:

O Bog, daj mi moč, da sprejem tisto, česar ne morem spremeniti. Daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim, in daj mi modrost, da razlikujem to dvoje.

Povzeto po: Halik T., Dotakni se ran, KUD Apokalipsa, Ljubljana 2010, str. 100-104

Rešilni jopič in plavanje
Redno prejemanje svetega obhajila ob nedeljah in praznikih (po potrebi med tednom) in redni spovedi (vsaj enkrat na mesec pred prvim petkom) je zgolj rešilni pas, ki nas rešuje, da ne potonemo, da se ne razgubimo v svetu, v katerem živimo in delamo, v svetu ki je krut, neizprosen,brez kompromisov.

Molitev pa je plavanje proti Odrešenju. Cerkev –škofija, župnija, družina, posameznik –ki ne moli, ni Cerkev. Je lahko humanitarna organizacija, je lahko zabavno, nakupovalnosredišče, wellness center, ni pa skupnost, ki časti in obožuje Boga. Cerkev, ki ne moli, ne bo obstala. Pogoltnilo jo bo razburkano morje, kljub rešilnemu jopiču. Župnijska cerkev je odprta vsak dan od 9-ih do 18-ih. In Jezus je notri, prisoten, četudi ni slovesno izpostavljen.