Verovati, je potrditi da Bog obstaja. Veren človek, se trudi, z vsemi svojimi moči: s telesom, umom, mislimi, dejanji pritrjuje obstoj Boga: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem« (Mt 22,37). Verovati, ljubiti, upati, to so tri dejanja, ki na koncu pomenijo, to, kar si mi predstavljamo pod pojmom 'verovati'. Zdaj pa vprašanje: Ali si z vero kakršno jo pač imaš, srečen izpolnjen, zadovoljen, tako da si v miru sam s seboj in s svetom v katerem živiš? Če si potem je vse v redu. Če pa nisi, potem boš moral za svojo vero še kaj narediti. Konec koncev ko skušaš kroglo spraviti skozi trikotno luknjo, ni kriva krogla, ni kriva luknja, kriv si ti, ker ne poiščeš ustrezne rešitve. Če velikonočni prazniki koga pustijo prazne, nezadovoljne, nezadovoljene, nepotešene itd., najbrž pred Veliko nočjo niso vložili nič. Uspešnega zakona ne napravi glamurozna poroka in ohcet, temveč vsakodnevna priznanja obstoja, ljubezni, spoštovanja. Prijatelj nisi, če nekoga potrdiš samo za rojstni dan, temveč vsak dan, še posebej takrat, ko je dozdevni prijatelj v stiki.

Tudi vere se ne gradi samo 5x v življenju ali pa enkrat v letu, s blagoslovom pirhov. Vero se gradi skozi celo leto: z redno nedeljsko mašo, redno spovedjo in obiskovanjem Jezusa pred tabernakelj, ker je praznovanje Velike noči kot »češnja na vrhu sadne kupe« prizadevanj za verovanje skozi celo leto. Zato velikonočni prazniki marsikoga spremljajo z nezadovoljstvom, ker se s sentimentalnostjo ozirajo kako lepo je bilo nekoč, pozabljajo pa, da mora biti lepo tudi danes.

Bomo zavrgli, tudi če ni več tako, kot je včasih bilo? Ne, ker vse, kar imaš je dobro in lahko nečemu služi. Daru vere ne moremo izbrisati, na to so starši opozorjeni pri krstu svojega otroka, ki danes z vero ne ve kaj bi počel in ga teži in mori.
Dokler je človek živ je vse možno in nikoli ni prepozno, da človek zaživi v zadovoljstvu in miru sam s seboj in svetom. In to je naše upanje. Potrebno je le malce osebnega truda in angažiranosti, da dar vere, ki jo imamo, izpolni svoje poslanstvo in namen. In to je ljubezen, ker nobena ljubezen ne obstoji sama od sebe. Ter tako pridemo do Velike noči, ki je praznik potrditve naše vere.